Franja

pendeō -ēre, pependī (intr. k pendō)

1. viseti na, ob čem, s česa: Enn., Varr., Mart., Sen. rh. idr.; abs:. pendentes lychni Lucr.; z abl.: pendebit fistula pinu V. na smreki, s smreke, p. tigno O., collo Pr.; s praep.: sagittae pendent ab umero Ci., p. mālo ab alto V., ex arbore Ci., ex umero O., de viri collo O.; pa tudi: in cervice O., Pr., in arbore Ci., in aëre O., in aëris spatio Lucr., ut bos in latus pendere videatur Col., p. per dorsum a vertice V., per pedes Ter., pendent poma sub arboribus Pr., pendentia serta super ramos O.; occ.: pendent lacerti Plin. iun., fluidos pendere lacertos O., pendentes genae Iuv. omahlo (ohlapno) viseča, chlamys pendet O. se spušča navzdol, plava, nubila pendentia O. nizko viseči, pendentia pumice (iz plovca, votliča) tecta V. (prim.: antrum scopulis pendentibus V.), venalem pendere javno na prodaj razobešen (nabit) biti: Claudius (= Klavdijeva posestva) pependit venalis Suet.; (o sužnjih, ki so jih obešali na zgornje podboje, kadar so jih za kazen tepli) viseti, obešen biti: pendentem aliquem ferire Pl., pendentem plecti Ter. ali verberibus caedi Pl., tu iam pendebis Ter. prideš na zgornji podboj = boš tepen; splošno o ljudeh: cur aliquis e trabe pependit O. se je obesil, quaerit altos, unde pendeat, ramos Mart. kamor bi se obesil; (o stvareh) tehtati: Ulp. (Dig.), offula cum duabus costis, quae penderet III et XX pondo Varr., cyathus pendet drachmas X, mna, quam nostri minam vocant, pendet drachmas Atticas centum Plin.

2.
a) viseti na kom (čem), ob kom (čem): O., Lucr., Sil., Val. Fl. idr., coniunx pendet narrantis ab ore viri V. pazljivo posluša moža, ki pripoveduje, attentus et pendens Plin. iun. zelo pozoren, p. vultu Q. z uprtimi očmi gledati, omnia sunt hominum tenui pendentia filo O., filo pendebit Etruria tota Enn. fr., p. in limine V. ali circa montem Fl. tičati, bivati, muditi se, circum oscula pendent nati V. obešajo se na poljubljajočega jih očeta.
b) zasta(ja)ti, (ob)mirovati, odložiti (odlagati) se: Dig., opera interrupta pendent V. ležijo (ostajajo, so) nedovršena.
c) viseti na čem, ob čem = odvisen biti od koga, česa, opreti (opirati) se na koga, kaj, stati na čem, vdan biti komu, ravnati se po kom: Lucan., Val. Max. idr., ex unius tuā vitam pendere omnium Ci., spes opesque ex patre pendent S., ex una pendebat origine bellum O. je izhajala, prim.: cum eius origo paterne ex Numā Pompilio penderet Eutr., de tuis pendentia Dardana fatis Sil., fama pendet in tabellis Ci., p. rebus levissimis Ci., spe L., hinc omnis pendet Lucilius H., de te pendens amicus H. tebi vdan, tuorum, qui ex te pendunt Ci., ex te tota pendebat Cat.

3. (v zraku) viseti, (po zraku) plavati (gibati se, premikati se, potovati, zibati se), lebdeti: Enn. ap. Ci., Lucr. idr., dum nubila pendent V., tellus pendet in aëre O., ensis super cervice pendet H., olor niveis pendebat in aëre pennis O., p. per aërias auras O., avis multa pependit Mart., pendent de rupe capellae V., naves pendentes et instabiles Cu. brez oporišča, brez opore, illisa prora pependit V. je visel v zraku, molel v zrak, (sc. navis) pendet dorso iniquo V. je obtičala, vestigia pendent Stat. visijo v zraku = so lahke, nec opertum (sc. litus) pendeat algā O. in se ne nagiba k udrtju, proni pendent in verbera V. se sklonijo (so sklonjeni) naprej za udarce; pren.: quidquid excessit modum, pendet instabili loco Sen. tr., pendentem (pasti hotečega) amicum corruere patitur Ci.

4. metaf.
a) neodločen biti, dvomiti, biti v dvomih, omahovati, ne moči se odločiti, pomišljati se, imeti pomisleke: nolo plebem spe et exspectatione pendere Ci., ne diutius pendeas, palmam tulit Ci., animus tibi pendet Ter., animi pendentes Cu., animis spe et metu pendentibus L. omahovati med upom in strahom, p. animi (loc., v duhu) Pl., Ter., Ci., L. (redkeje p. animo Ci. ap. Non.); o več osebah pl.: L., exspectando pendemus animis Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quam diu futurum hoc sit, non nimis pendeo Sen. ph.
b) (o stvareh) v negotovosti biti, negotov biti: pendet belli fortuna O.; poseb. v jur. lat.: actio negotiorum pendet, Icti., mutui datio interdum pendet Icti. ali pendenti esse an … (donec … , quam diu … ) Icti., tako tudi: aliquid in pendenti habere Icti. kdo je še neodločen; o pravdah = viseti, še teči, še trajati, biti še nedognan, biti še neodločen: iudicio (lite, causā) pendente Icti.; od tod meton.: reus (causa rei) pendet Suet., ad senatum remissus diu pependit Plin. iun.

Pēnelopa -ae: Pl., Ci., H. ali Pēnelopē -ēs : Ci., O., H., Mart., Pr., Sen. ph., f (Πηνελόπψ) Penélopa, Ikarijeva hči, Odisejeva žena, Telemahova mati, ki je slovela po svoji čistosti in zakonski zvestobi: Ci., Hyg. idr.; preg.: sponsi Penelopae H. = razkošni požrešneži; pren. (kot vzor čiste žene): Penelope venit, abit Helene Mart. — Od tod adj. Pēnelopēus 3 Penélopin: O., Cat.

penetrō -āre -āvī -ātum (penitus; prim. intrāre: intus)

I. intr. prodreti (prodirati), (pri)dreviti, (pri)drveti, priti (prihajati), dospe(va)ti kam: Pl., Cu., Vitr. idr., per angustias Ci., ad urbem O., in templa Ci., intra vallum L., iaculum laevam penetravit in aurem O., caelum usque penetravit Ci., Ditem patrem ferunt penetrasse sub terram Ci.; metaf.: nulla res magis penetrat in animos Ci., quo non ars penetrat? O., cupere debemus, quo manuum nostrarum tela pervenerint, eodem gloriam famamque penetrare Ci., una vox eius usque ad contumeliam senatūs penetraverat T. je zašel, se je povzpel do … —

II. trans.

1. da(ja)ti, de(va)ti, postaviti (postavljati), vriniti (vrivati) v kaj: pedem intra aedes Pl., penetrare se iti, napotiti se, oditi (odhajati), odpraviti (odpravljati) se, upotiti se, spustiti (spuščati) se, vriniti, (vrivati) se, prodreti (prodirati), vdreti (vdirati): Ap. idr., se foras, se ex aedibus, se in fugam Pl., se ad plures Pl. = umreti, se in specum Gell., intra pectus se penetravit potio Pl.; med.: quae penetrata (po prodoru) queunt sensum progignere acerbum Lucr.

2. predreti (predirati), prodreti (prodirati), prehoditi (prehajati), obhoditi (obhajati), prepotovati: Plin., Vell., Val. Fl. idr., loricam corpusque fervens arenā penetraverat Cu., p. Lacedaemona, limina regna V., sinus Illyricos V., Iust.; pass.: iter Lucullo penetratum T., ut penitus nequeat penetrari Lucr., penetratae cum victoriā Media, Albania, Iberia Vell.

3. metaf. obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, prešiniti (prešinjati), seči (segati) v srce: nihil Tiberium magis penetravit, quam … T. ni bolj zbodlo, id Tiberii animum altius penetravit T., penetrabat eos (z ACI) Lucr. misel jim je prevzemala (napolnjevala) glavo.

penna, stlat. pesna, ae, f (iz *pet-(s)-na; prim. skr. pátati leti, spušča se, pada, pátram perut, gr. πέτομαι letim, ποτή let, ποτάομαι prhutam, πτερόν perut, stvnem. federa = nem. Feder pero, sl. pero, perot, perut)

1. pero krilatih živali: Enn. ap. Varr., Pl., Ci., Lucr., Col., Plin. idr.; sinekdoha perut, perutnica večinoma v pl.: Enn., Pl., Plin. idr., pennas movere per aëra O., geminis secat aëra pennis Ci. (Arat.), aves pullos pennis fovent Ci., pennas vertere Pr. odleteti; pren.: pennas alicui incīdere Ci. ep. prirezati komu peruti = vzeti komu polet, decisis humilis pennis H. z obrezanimi perutnicami = z neuresničenimi upi, z upi, ki so splavali po vodi, pennas extendere nido H. peruti razprostreti, vzleteti (vzletati) (o mladih ptičih); pren. o posameznikih, ki so se z zaslugami in vrlinami povzdignili nad svoj nizki stan; sg. kolekt. = peruti: pennā fugiunt trepidante columbae O.; meton.
a) (le v sg.) letanje, (po)let: Pr. idr., nunc pennā, nunc ore notas date O. (prim. ōscen), celeritate pennae vitant necem Ph.
b) pesn. = ptič, ptica: pennā velocior evolat Sil., certae pennae Val. Fl. vedežne (preroške) ptice.

2. occ.
a) (v pl.) peresa pri puščici, s katerimi puščica ohranja smer: per iugulum pennis tenus acta sagitta O.; meton. puščica: Val. Fl., traiectus pennā (nekatere izdaje pinnā), tempora cantat olor O.
b) pero za pisanje: Isid.

Opomba: Inačica: pinna, gl. pinna.

pēnsilis -e (pēnsus: pendēre)

1. viseč, obešen: lychnuchi Plin., uva H. obešen (da se suši in ohrani), posušen, reste se facere pensilem Pl. obesiti se; z namigom na obešanje: pro uva passa pensilis Pl., libertas pensilis Plin. svoboda obesiti se; subst. pēnsilia -ium, n (sc. poma) čez zimo obešeno sadje (da se posuši in ohrani): Varr.

2. kot arhit. t.t. viseč = na obokih (svodih) sloneč (ležeč, stoječ, zgrajen), na oboke postavljen: horreum, fabrica Col., urbs Plin., horti Cu., Lact. (o Semiramidinih vrtovih), agros et maria et urbes … pensiles facere Lact. na oblakih narediti (utemeljiti); poseb. balineae (balneae, balnea) „kapljavice“ = pršne kopeli, prhe, tuši, po drugih kopalnice z visokim, od spodaj ogrevanim podom, nekakšne parne kopeli: Val. Max., Macr.; metaf. viseč: tribus Plin. na premičnih sedežih (v gledališču).

pēnsitō -āre -āvī -ātum (frequ. k pēnsāre)

1. natančno (pre)tehtati, odtehtavati: lanam Aur.; pren.: vitam aequā lance Plin. = pravično presojati.

2. metaf. natančno pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), premisliti (premišlj(ev)ati): Plin. iun., Suet. idr., quae (sc. consilia) pensitanda magnis animis essent L.; z odvisnim vprašalnim stavkom: diu pensitares, quem eligeres Plin. iun.; v abs. abl. z odvisnim vprašalnim stavkom: saepe apud se pensitato, an coërceri … cupidines possent T. po pogostem premišljevanju, diu pensitato, nĕ … an T. po dolgem preudarjanju; occ. pretehtavajoč primerjati: philosophorum sectatores cum veteribus Pythagoricis Gell., incommoda cum emolumento spei Gell.

3. occ. plač(ev)ati: qui vectigalia nobis pensitant Ci., stipendio, quod Arachosiis utraque natio pensitabat, imposito Cu.; abs.: praedia … quae pensitant Ci. ki so podvržena davku.

pēnsō -āre -āvī -ātum (frequ. k pendere)

1. tehtati, odtehta(va)ti: Col. idr., centurio aurum pensans L.; pren.: Romanos scriptores eādem trutinā H. presojati po istem merilu, extranei dictum et filii parricidium aequā lance p. Ambr. pravično presojati.

2. metaf. pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), premisliti (premišlj(ev)ati), presoditi (presojati): quidquid spes subiecerat, aestimatione pensabat Cu., vires magis oculis quam ratione L., singula animi consulta Cu., consilium L., amicos ex factis L.; occ. pretehtavajoč primerjati: adversa secundis L., virtutibus vitia L. epit., res pensatae L. enake teže, enakovredne.

3. occ. odtehta(va)ti, plač(ev)ati, poplač(ev)ati, poravna(va)ti, vrniti (vračati), povrniti (povrač(ev)ati), pobotati, odškodovati: Vell. idr., auro pensanda Sen. ph. reči, ki jih mora odtehtati zlato = dragocenosti, munus munere, vulnus vulnere O., exiguā turis impensā tanta beneficia Cu., tot castrorum excidia T., vicem alicuius rei Plin. prav tako služiti kakor, iter Lucan. iti, hoditi krajšo pot, laetitiam maerore Plin. zamenj(ev)ati; occ. plač(ev)ati (z glavo, kožo idr.), trpeti za kaj, utrpe(va)ti, pretrpe(va)ti kaj: Vell., Val. Max. idr., nece pudorem O., laudem cum damno (sc. filiae) O., poenas Sen. rh.

Pentapolis -is, acc. -im, f (Πεντάπολις „Peteromestje“) Pentápolis (Pentápola), po peterih glavnih mestih tako imenovana dežela Cyrenaica ob Libijskem morju (zdaj Barkovska planota): Serv., Vulg. = Pentapolitana regiō: Plin.

Pentelicus 3 pentéliški, s Pentélika (Pentelicus mons, gr. τὸ Πεντελικὸν ὄρος), gore pri Atenah, ki je slovela po svojem marmorju: Hermae Ci. ep. iz penteliškega marmorja.

Pepuzītae -ārum, m pepuzíti, heretiki, imenovanih tudi Montanistae; ime so dobili po frigijskem mestu Pepuza: Cod. I.

per-acūtus 3, adv. -ē (per in acūtus)

1. zelo oster: peracuta (po nekaterih izdajah et acuta) falx Mart. (?)

2. metaf.
a) zelo pronicav (rezek, zveneč, prediren, predirljiv): vox Ci.
b) zelo ostroumen, zelo bistroumen: qui peracutus esset ad excogitandum Ci., causa, oratio Ci., peracute moveri (misliti) Ci., peracute repperisse Ap.

per-agō -ere -ēgī -āctum (per in agere)

1. pregnati (preganjati): oestrus pecora peragens Sen. ph., aliquem ardenti quercu Val. Fl.

2. obdel(ov)ati: suum peragebat humum O., peragit freta remo O., omnia animo peregi V. vse sem obdelal, predelal = preudaril.

3. prebosti (prebadati): Stat., Theseus latus ense peregit O.; occ. končati, usmrtiti: Mart., Sil.

4. izvesti (izvajati), dokonč(ev)ati, vršiti, dovršiti (dovrševati), izvršiti (izvrševati): Plin., Sen. ph., Mart., Suet. idr., scelera incipi cum periculo, peragi cum praemio T., p. inceptum iter V., navigationem Ci., inceptum V., L., propositum N., mandata O., causam Ci., causas Petr., causam rei H., reum L. ali reos O. voditi tožbo (proces) obtoženca (obtožencev), spremiti (spremljati) obtoženca do sklepa (do izreka sodbe), neque peractus est ob mortem T. ni bil obsojen, concilium, conventum C. imeti, comitia Ci. dokončati, peracto consulatu C. ali hibernis peractis C. po izteku, quibus est fortuna peracta V. ki se jim je dopolnila usoda, quis non peractum esse cum Pompeio crederet? Fl. da je vojna s Pompejem končana, p. fabulam Ci. doigrati, odigrati do konca; abs.: actores in scaenā peragunt Vitr. izvajajo (igrajo) svoje vloge; metaf.: p. fabulam vitae Ci. odigrati vlogo življenja, partes suas Plin. iun. svojo vlogo kot odvetnik; pesn.: p. duodena signa O. dokončati tek (pot) skozi živalski krog (zodiak), dona V. razdelitev (razdeljevanje) daril, vices O. menja(va)ti se, vrstiti se, črediti se; occ. prebi(va)ti, (pre)živeti: aestatem H., aetatem sic O., sic peractā nocte Cu., vitam procul patriā sub axe boreo O. visoko na severu, peragebant otia gentes O. so živeli v miru (mirno); abs. (= gr. διάγειν) živeti: Pers.

5. izraziti (izražati), v nekem ustreznem besedilu kaj izreči (izrekati), povedati (govoriti), primeren izraz da(ja)ti čemu, v ustrezno besedilo spraviti (spravljati), opisujoč dokonč(ev)ati, izvesti (izvajati), razvi(ja)ti, razpraviti (razpravljati): postulata, sententiam, indicium, iusiurandum L., verbis auspicia L.; rex cetera, ut orsus est, peragit L., populi res bello paceque gestas L., notam iudici fabulam L., P. Decii … laudes L. našte(va)ti, sententiam de eo paucis L. na kratko povedati, res tenues tenui sermone peractae H.

per-agrō -āre -āvī -ātum (per in ager) obiti (obhajati), obhoditi (obhajati), prehoditi (prehajati), prepotovati, hoditi okrog, potovati skozi (po, v): Ceres omnem orbem peragravit terrarum Ci., agros Ci., utrumque litus Italiae L. ali litora classe H. prepluti, prejadrati; metaf. prodreti (prodirati) v kaj, pronicati, prenikniti (prenikati), pronikniti (pronikati) v kaj: orator ita peragrat per animos Ci., rerum naturam Sen. ph. kot raziskovalec prodirati, omnes latebras suspicionum dicendo Ci. prodreti v svojem govoru v vse skrite sume, preiskati (izslediti) vse skrite sume; abs.: eā (tod) fama peragravit Ci. se je razširila. — Pt. pf. peragrātus 3 tudi med. = potem ko je kdo prepotoval, „prepotovavši“: Vell. — Od tod adv. pt. pr. peragrānter potujoč skozi, na poti (popotovanju) skozi: hi peragranter et dissimulanter honoratorum circulis assistendo pervadendoque divites domus egentium habitu, quidquid noscere poterant vel audire, latenter intromissi … Amm.

per-altus 3 (per in altus) zelo visok: Enn. (?), Ap. (?), peraltis (po nekaterih izdajah praealtis) ripis L.

per-ambulō -āre -āvī -ātum (per in ambulāre) prehoditi (prehajati), hoditi po čem, prekoračiti (prekoračevati), iti (hoditi, korakati, stopati, koračiti) po čem, preko česa, skozi kaj: multas terras Varr., omnium cubilia Cat., haec (sc. praedia) Plin. iun., omnium limina cotidie Sen. ph., rura H.; pesn. metaf.: frigus perambulat artūs O. spreleta(va), crocum floresque perambulat Attae fabula H. Atova drama korači preko odra (= se uprizarja na odru), odišavljenem z žafranom in cvetjem; occ. (kot zdravnik bolnike) obiskovati, pregledovati: si (sc. medicus) me inter eos, quos perambulat, ponit Sen. ph. če me šteje med svoje bolnike.

per-arō -āre -āvī -ātum (per in arāre) preora(va)ti; od tod metaf. „(pre)brazditi“, „prebrazdati“

1. (z)grbančiti: Sid., rugis anilibus ora O.; meton. (s pisalom „brazditi“ po vosku = po povoščeni tablici) = (na)pisati v vosek (na povoščeno tablico): blandis peraretur littera verbis O., talia perarantem plena reliquit cera manum O., tabellae peraratae O.

2. prepluti: pontum Sen. tr.

per-colō² -ere -uī -cultum (per in colere)

1. dobro gojiti, dobro obdelovati (= prebivati kje): Eleusiniam glebam Ap.

2. dobro gojiti ali negovati = (o)čediti, (o)čistiti, (o)snažiti, zelo (na)lišpati, zelo (o)krasiti, zelo olepš(ev)ati: non ullā curā ōs Ap., femina perculta Pl., quae priores … eloquentiā percoluēre T., p. incohata Plin. iun. lepo izvesti, lepo dokončati, lepo dovršiti.

3. (duševno) dobro gojiti = krepiti, razvijati, utrjevati, ukvarjati se s čim: sapientiam, nostras disciplinas Ap.

4. zelo častiti, zelo spoštovati, izkaz(ov)ati komu naklonjenost, odlikovati: patrem Pl., coniugem liberosque eius T., plerosque senatorii ordinis honore T.; occ. (po božje) častiti, moliti koga: dei numen in uxoris honoribus Ap., aliquam (sc. deam) caeremoniis propriis Ap., imagines defuncti divinis honoribus Ap., Iunonem virginem Ap. kot devico.

5. slovesno obhajati, slovesno praznovati, slovesno opraviti (opravljati), vršiti: initia Cereris Aur., funus Aur.

per-contor in (že v klas. dobi po ljud. etim. na cunctor naslanjajoč se) per-cunctor -ārī -ātus sum (per in contus veselni drog) = „z veselnim drogom preiskovati“, „dregati“, od tod metaf.

1. vpraš(ev)ati, povpraš(ev)ati, izpraš(ev)ati, spraševati, poizvedeti (poizvedovati), zahtevati pojasnila: p. aliquid ab (ex) aliquo Ci. vprašati koga za kaj (po čem), aliquem ex aliquo Pl. spraševati koga (p)o kom, adventum Pamphyli Ter. povprašati glede prihoda, aurem Gell. vprašati uho za nasvet, meum si quis te percontabitur aevum H. za mojo starost, me de nostrā re publica percontatus est Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: nutricem percontari, quid hoc rei sit L., percontantibus nobis, ecquid forte Romā novi Ci. je morda kaj novega iz Rima, percontari coepit, satisne ei videretur instructus Cu.

2. izpraš(ev)ati, poizvedeti (poizvedovati), izvedeti: Ap. — Act. soobl. per-contō (per-cunctō) -āre -āvī -ātum: Naev. ap. Non., Ap., Gell., Prisc.; od tod subst. pt. pf. percunctātum -ī, n dognan stavek, dognana podstavna (temeljna) resnica: Cael.

percussio -ōnis, f (percutere)

1. udarjanje: capitis Ci. po glavi, digitorum Ci. dleskanje (tleskanje) s prsti; occ. (kot glasbeni in ret. t.t.) udarjanje = dajanje takta, takt: numerorum, intervallorum Ci., sermonis Q. ton.

per-cutiō -ere -cussī -cussum (per in quatere)

1. z udarci (udarjanjem) silno stres(a)ti, pretres(a)ti, udariti (udarjati), tepsti, biti, suniti (suvati), vreči (metati), ustreliti, streljati, zade(va)ti: Sen. ph., Pr., Suet., Sil. idr., muros arietum pulsu Cu. močno pretres(a)ti, percutimur verbere virgae O., percussus virgā (sc. Circes) V. udarjen s šibo, aër pennis (od frfotajočih peruti) percussus O., percutere pennas O. mahati s perutmi, močno prhutati, faces Pr. vihteti, lyram O. udarjati na (igrati) liro, nervos dextrā Q. ubirati strune, puppis Noto percussa O. ali litora fluctu percussa V. stresan, tepen, bičan, terram pede p. Ci. z nogo biti (butniti, butati) ob tla, tudi samo: pede p. Ambr., pede ter percusso H., forem virgā L. ali ianuam manu Tib. (po)trkati na vrata, Aesculapius fulmine percussus Ci. zadet, turres ali res de caelo (od strele) percussae Ci., tellurem tridenti p. V. suniti (dregniti) zemljo s trizobom, percussus colapho ali colaphis Sen. ph. oklofutan, percutere aliquem palpo Pl. dobrikati se komu; o žalujočih: sua pectora nymphae percussere O. so se tolkle na prsi; z gr. acc.: percussae matres pectora V. prežalostne matere, bijoče (trkajoče) se na prsi, bracchium (na podlaktu) percussus Auct. b. Afr., soror palmis percussa lacertos V.; pren.: color percussus luce refulget Lucr. zadeta od svetlobe (= na katero je padla svetloba), auriculae voce percussae Pr.

2. occ.
a) predreti, prebosti: pectus L., gladio latus Cu., venam Sen. ph. kri (s)pustiti ((s)puščati), navis rostro percussa N., sparo percussus concidit N., fossam Plin. iun., Front. izkopa(va)ti.
b) raniti: Pr., Ap. h. idr., caput gladio Hirt., Alexandrum quidam e muro sagittā percussit Cu., a serpente ac scorpione percussi Plin. ugriznjeni, pičeni.
c) ubiti, usmrtiti: Auct. b. Hisp., Suet. idr., quo percusso atque exanimato Ci., non quaero, quis percusserit Ci., feras O. ustreliti (streljati), se L. epit. prebosti, zabosti se; pogosto (kot t.t.) securi percutere Ci., L. idr. obglaviti, vzeti glavo (življenje).
d) kot finančni t.t. kovati: nummum Suet.; pren.: omnia facta dictaque tua … unā formā percussa sint Sen. ph. naj so enega kova, iz ene zlitine, vocabula Graeca Latinā monetā Ap.
e) kot tkalski t.t. snujoč votek tkati: lacernae male percussae textoris pectine Iuv. slabo pretkane, debelo tkane.
f) kot držpr. t.t. z zakolom darilnega živinčeta skleniti (sklepati) z(a)vezo: foedus Auct. b. Alx.

3. metaf.
a) zadeti, pogodíti: non percussit locum Ci. ni zadel, zgrešil je.
b) prevariti, ukaniti: aliquem Pl., Ci., se flore Libyco (= vino Mareotico) Pl. opiti se, upijaniti se.
c) zade(va)ti, pretres(a)ti, vznemiriti (vznemirjati), ganiti, v srce seči (segati), obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, narediti (delati), pustiti (puščati) vtis, presenetiti (presenečati), osupiti (osupljati): percussit ilico animum Ter., hinc amnis, hinc hostis pectora pavore percusserant Cu., percussus litteris Ci. osupel, laetitiā metuque percussus V., amore gravi H., hac sum suspicione percussus Ci. ta sum me je obšel, me Lacedaemon percussit H. meni se je Lakedajmon prikupil, percussā mente V. globoko v srce ganjena; z gr. acc.: percussus mentem formidine V. s prestrašeno dušo, prestrašenega srca; occ. raniti koga, raniti komu srce, zbosti v srce (v živo), užaliti, užalostiti: percussisti me de oratione prolatā Ci., percussus vulnere fortunae, calamitate Ci.

Opomba: Sinkop. pf. percusti = percussisti: H.