Franja

peccō -āre -āvī -ātum

1. grešiti, zagrešiti, pregrešiti se: maxima inlecebra peccandi est impunitatis spes Ci., ne equus peccet H. se ne spotakne; subst. pt. pr. peccantes -ium, m grešniki, odpadniki: N. idr.; z abl.: peccare verbo O., pecuniā T.; s splošnim abl. n zagrešiti kaj: ne quid peccet C., non multa peccas Ci., plura p. Ter.; od tod pass.: multa peccantur Ci. veliko se greši, veliko napak se dela, veliko je prestopkov; s praep.: p. erga aliquem C., in syllabā, in poematis et in oratione Ci. — Od tod adj. pt. pr. peccāns -antis, adv. peccanter napačen, nepravi: est etiam profecto peccantius prohibito cibo vinum dare Cael.

2. (z)motiti se v čem, ne videti, ne opaziti (opažati) česa: interdum volgus rectum videt, est, ubi peccat H., scriptor si peccat idem librarius H. dela vedno isto napako, si peccavisses unam syllabam (po drugih in unā syllabā) Pl.

3. occ. kaznivo ravnati s kom, spozabiti (spozabljati) se nad kom, lotiti (lotevati) se koga; poseb. (o nečistovanju in prešuštvu) spolno grešiti, nečistovati, prešuštvovati, spečati se z osebo drugega spola: quod in eo (sc. Valerio) peccandi Germanis causa non esset C., p. in togatā (sc. muliere) H., matrona peccans H., quid (sc. precatur) meretrix, nisi ut plurimum peccet? Lact.; o stvari: anulus peccaverat Mart.

Opomba: Sinkop. obl. peccāris = peccaveris: Pr.

pecūlium -iī, n (pecu)

1. sprva premoženje v živini (pecu) (od tod tudi pecūnia): Ulp. (Dig.), potem sploh premoženje, imetje, imovina, last(nina): cupiditas peculii Ci., animos cura peculi … imbuit V.

2. occ. (od skupnega premoženja ločena) zasebna lastnina (imovina), zasebno imetje (premoženje)
a) očeta (hišnega gospodarja), njegov (za razne potrebe) prihranjeni denar, prihranki („beli penezi za črne dni“): Sen. ph., Dig.
b) matere (hišne gospodarice), njena osebna lastnina, njeno zasebno imetje, ki ni vezano na doto: Suet., Dig.
c) sina (mladega gospodarja), ki si je lastnino oz. premoženje pridobil kot vojak (peculium castrense) ali mu jo je dodelil oče (profecticum) ali jo je podedoval po materi (adventicium): Pl., H., Paul., Dig., pater peculium filii Cereri consecravit L.
d) sužnja, njegov (s postranskim delom prisluženi in) prihranjeni denar, prihranek, s katerim se je lahko odkupil: Varr., Ci., Sen. ph., nec spes libertatis erat nec cura peculi V.

3. metaf.
a) prihranek, šalj. = poseben (pis(m)en) dodatek: Sen. ph.
b) zasebna imovina v obscenem pomenu = penis: Petr., Lamp.

pēdō² -ere, pepēdī, pēditum (iz *pezdō; indoev. baza *pezd-, *perd-; prim. skr. párdatē (on) prdi, sl. prdeti, pezdeti = hr. pōdjeti = lit. pérsti, pérdžiu = let. pîrst = stvnem. ferzan = nem. furzen = gr. πέρδομαι in lat. pōdex) prdniti (prdeti), vetrove spuščati, pezdéti: H., Mart. — Od tod subst. pt. pf. pēditum -ī, n prdec, pezdèc (pèzdec): Cat.

Pedum¹ -ī, n Pédum, mesto v Laciju, 2 milji vzhodno od Rima (zdaj domnevno Gallicano): L. — Od tod adj. Pedānus 3 péd(um)ski, pedánski: regio H.; subst.

1. Pedānum -ī, n Pedánum, podeželsko posestvo pri mestu Pedum: Ci. ep.

2. Pedānī -ōrum, m Pedáni, preb. Peduma: L., Plin.

Pēgasus¹ in Pēgasos: O. (acc. -on) -ī, m (Πήγασος „studenčni konj“, prim. gr. πηγή) Pégaz, krilati konj, ki je nastal iz krvi od Perzeja obglavljene Gorgone Meduze in z udarcem svojega kopita odprl na Helikonu izvir Hipokrena (= „konjski izvir“), ki je navduševal k pesništvu in petju: C., H., Hyg.; apel.: o hominem fortunatum, qui eiusmodi nuntios seu potius Pegasos (krilate, urne sle) habeat! Ci.; Pégaz kot ozvezdje: Hyg.; kot ime mitoloških krilatih konjev v Etiopiji: Plin. — Od tod adj. Pēgasēius 3 (Πηγασήϊος) pégazovski, pesn. = pesniški: melos Pers. Pēgasēus 3 (Πηγάσειος) pégazovski, Pégazov: Plin., Cl., volatus Cat., Pegaseo gradu Sen. tr. s „krilatim“ korakom = z urnim (s pospešenim) korakom. Pēgasis -idis, f (Πηγασίς) pégazovska: Mart., undae O. izviri Muz (npr. Hipokrena, Aganipa); pl. subst. Pegasides -um, f Pegazíde = Múze: O., Pr.; toda Pegasis Oenone O. studenčna nimfa, povodkinja.

Pēgasus² -ī, m Pégaz, pravnik; za časa cesarja Vespazijana je kot consul suffectus sprožil po njem imenovani senatus consultum Pegasiānum; pozneje je bil tudi praefectus urbis: Iuv., Dig. — Od tod adj. Pēgasiānus 3 Pégazov = od Pégaza sprožen: senatus consultum Iust.; v enakem pomenu subst. Pēgasiānum -ī, n: Paul.

pē-ierō: Ci. idr. in per-ierō: Pl. ali (v prvotni obl.) per-iūrō: Ci., Pl., H., Vulg. in pē-iūrō: H. -āre -āvī -ātum (per in iūrāre)

1. krivo priseči (prisegati), tudi krivo (lažno) izpoved(ov)ati, lagati, (z)lagati se: conceptis verbis peierare Pl., Ci. idr. formalno krivo priseči (prisegati), aperte p. Sen. ph., optime p. Pl. lagati, de turdo Mart., per consulatum (na konzulat) peierat Vatinius Cat.; od tod s samim acc.: p. Iovem Plin. na Jupitra, undas Stygias Lucan.; pt. pf. pēierātus 3 s krivo prisego (raz)žaljen: ius H. kriva prisega; pēriūrātus 3 s krivo prisego (raz)žaljen: dii O.

2. krepko, zatrdno priseči (prisegati): non enim falsum iurare „periurare“ est, sed quod ex animi tui sententiā iuraris Ci.

Pelagius² -iī, m Pelágij, heretik iz 5. stol.: Aug. Od tod Pelagiānus -ī, m pelagijánec, Pelagijev pristaš: Isid.

Pelasgī -ōrum, m (Πελασγοί) Pelázgi, po Herodotu najstarejši preb. Grčije: Mel., V.; pesn. sploh = Grki: V., O. — Od tod adj. Pelasgus 3 pelázgijski, pelázgoški, pelázgovski; pesn. = grški: Mars Enn. fr., pubes Pr., genus lauri Plin., Iuno, urbes O. Pelasgicus 3 (Πελασγικός) pelázgijski, pelázgoški, pelázgovski: Argos Plin. Pelasgias -adis, f (Πελασγιάς) pelázgijska, pelázgoška, pelázgovska, pesn. = grška: urbes O. Pelasgis -idis, f (Πελασγίς) pelázgijska, pelázgoška, pelázgovska pesn. = grška (Grkinja, Lezbošanka): Sappho O.

Pēle͡us eī ali (po gr. deklinaciji) -eos, acc. -ea, voc. -eu, abl. (v prozi) -eō, m Peléj, kralj Mirmidoncev v tesalski Ftiji, kamor je pobegnil s svojim bratom Telamonom po umoru polbrata Foka, sin ajginskega kralja Ajaka, soprog Nereide Tetide, Ahilov oče: Ci., O., H., Cat., Mart., Val. Fl., Hyg. — Od tod adj. Pēlēius 3 (Πηληΐος) Peléjev, pesn. = Pelídov, Ahílov: facta Sil., virgo (= Briseis) Stat.; patron. Pēlīdēs -ae, m (Πηλεΐδης) Pelíd, Pelejev sin = Ahil: V., O., H.

Pelias -ae, m (Πελίας) Pélias, kralj v Tesaliji v Jolku, Nelejev brat, polbrat Jazonovega očeta Ezona, oče Akasta, Alkestide, Pejzidike idr., Admetov tast, ki je po izgonu svojega brata Neleja sam vladal v Jolku ter poslal Jazona po zlato runo. Po Jazonovem povratku so ga njegove hčere razkosale in skuhale na podnet Medeje, ki se je ustila, da ga hoče s čarovnijami pomladiti: Enn. ap. Ci., Pl., Ci., O., Val. Fl. — Od tod patron. Peliadēs -um, f (Πελιάδες) Peliáde, Pelejeve hčere: Ph., Hyg.

Pēlion -iī, n (Πήλιον) Pélion, gora v Tesaliji (zdaj Petras), južni podaljšek gore Osa; tvori polotok Magnezija: O., H., Mel. — Soobl. Pēlius -iī, m Pélij: Plin., mons Pelius Ci. — Od tod adj. Pēliacus 3 (Πηλιακός) pélijski, Pélijev, s Pélija, sploh = tesál(ij)ski: vertex Cat., apex C., trabs Pr. ali carina Val. Fl. = ladja Argo (ker so les zanjo sekali na Peliju), cuspis O. (= gr. Πηλιαδὸν δόρυ) Ahilova, axis Sen. tr. Ahilov voz. Pēlius 3 pélijski, Pélijev: in nemore Pelio Enn. ap. Ci., Pelii nemoris iugo Ph. Pēlias -adis, f pélijska, s Pélija: arbor, hasta O.

Pella -ae, f in Pellē -ēs, f (Πέλλα) Péla

1. rojstno in prestolno mesto Aleksandra Velikega v Makedoniji: Ci. ep., L., Plin. — Od tod adj. Pellaeus 3 pélski: Sil., arva O.; pesn. =
a) makedónski: H., Cl., ductor Lucan. ali iuvenis Iuv. ali tyrannus Mart. = Aleksander Veliki.
b) (ker je Aleksander osvojil Egipt in ustanovil Aleksandrijo) egíptovski: Canopus V., domus (kraljeva palača) Lucan., rex, puer (= Ptolemaj) Lucan., sceptra Sil.; pa tudi aleksandríjski: arces, muri Lucan., gula Mart. Aleksandrijcev. Subst. Pellaeus -ī, m Pélec, preb. Pele: O.

2. mesto v Siriji na obrobju doline Jordana, 26 km južno od Genezareškega jezera: aquis dives Pella Plin.

Pellēnē -ēs, f (Πελλήνη) Peléna, mesto v notranjosti Ahaje: L. — Od tod

1. subst. Pellēnaeī -ōrum, m Pelenájci, Pelénci, preb. Pelene: Plin.

2. adj. Pellēnēnsis -e pelénski, iz Peléne, pri Peléni: ager, Timocrates L.; subst. Pellēnēnsēs -ium, m = Pellēnaeī.

Peloponnēsus -ī, f (Πελοπόννησος „Pelop(s)ov otok“) Peloponéz, južni grški polotok: Ci., L., Cu., Plin.; v gr. obl. Peloponnēsos: Varr., Mel. — Od tod adj.

1. Peloponnēsiacus 3 (Πελοποννησιακός) peloponéški, peloponézijski: mel, bellum Ci., Sen. ph., gentes litus Mel.; subst. pl. Peloponnēsiacī -ōrum, m Peloponežáni, Peloponézijci: Mel.

2. Peloponnēsius 3 (Πελοποννήσιος) peloponéški, peloponézijski: bellum N., civitates Ci., tempora Q. časi peloponeške vojne; subst. pl. Peloponnēsiī -ōrum, m Peloponežáni, Peloponézijci: Varr., Cu., Iust., Vell.

3. Peloponnēnsis -e peloponéški, peloponézijski; od tod subst. pl. Peloponnēnsēs -ium, m Peloponežáni, Peloponézijci: Cu., Iust.

Pelops -opis, m (Πέλοψ) Pélops, Tantalov sin, oče Atreja in Tiesta, Niobin brat. Oče ga je zaklal za obed bogovom, ki pa so ga zopet oživili in mu ramo, ki jo je Cerera pojedla, nadomestili s slonokoščeno: Enn. ap. Ci., H., Ci., Sil., Stat., Hyg., umero Pelops insignis eburno V. — Od tod adj.

1. Pelopēus 3 (Πελοπεῖος)
a) Pélop(s)ov: domus Pr., Agamemnon Pr. Pelop(s)ov vnuk, Orestes Lucan. Pelop(s)ov pravnuk.
b) pesn. = peloponéški, peloponézijski: phalanx Stat. argivska vojska, moenia V. = Argos, regna Sil. = Peloponez; subst. Pelopēa -ae, f Pelopêja α) Pelop(s)ova vnukinja, Tiestova hči: O., Cl. β) naslov neke tragedije: Iuv., Mart.

2. Pelopēïus 3 (Πελοπήϊος)
a) Pélop(s)ov: Atreus O. Pelop(s)ov sin, virgo O. = Ifigenija, Pelopeia (Pelopeja, ženska iz Pelopove rodovine) credar O., arva O. frigijske (kjer je bil Pelops rojen).
b) pesn. peloponéški, peloponézijski: oppida Cl., regna Stat. = Peloponez, sedes Sen. tr. prestolnica korintskega vladarja Kreonta.

3. Pelopius 3 (Πελόπιος) Pélop(s)ov: domus Sen. tr.; subst.
a) Pelopia -ae, f Pelópija = Pelop(s)ova vnukinja, Tiestova hči: Serv., Hyg.
b) Pelopius -iī, m Pelópij, ime sužnja: Ci. ep.

4. Pelopēïas -adis, f (Πελοπηϊάς) Pélop(s)ova, pélopska, peloponéška, peloponézijska: Mycenae O.

5. Pelopēïs -idis, f (Πελοπηΐς) = Pelopeias: undae O.; subst. Pelopēidēs -um, f Pelopéide = argívske žene: Stat. Patron. Pelopidae -ārum (-ûm), m (Πελοπίδαι) Pelopídi, Pelop(s)ovi potomci (in sorodniki), razvpiti in zloglasni zaradi svoje brezbožnosti in krutosti: Acc. fr., Ci., Hyg.

Pēlūsium -iī, n (Πηλούσιον) Pelúzij, egiptovsko mesto ob Sredozemskem morju, obmejna trdnjava ob izlivu vzhodnega Nilovega rokava, sloveče po izvrstnem sočivju (poseb. po leči) in lanu: C., L. — Od tod

1. adj.
a) Pēlūsius 3 (Πηλούσιος) pelúzijski: munera Mart. = leča, linteum Ph.
b) Pēlūsiacus 3 pelúzijski: lens V., linum Plin., saltus (pl.) Paul. Nol.
c) Pēlūsiānus 3 pelúzijski: mala Col.

2. subst. Pēlūsiōtēs -ae, m (Πηλουσιώτης) Peluzióti, Pelúzijci: Gell., Hier.

pendeō -ēre, pependī (intr. k pendō)

1. viseti na, ob čem, s česa: Enn., Varr., Mart., Sen. rh. idr.; abs:. pendentes lychni Lucr.; z abl.: pendebit fistula pinu V. na smreki, s smreke, p. tigno O., collo Pr.; s praep.: sagittae pendent ab umero Ci., p. mālo ab alto V., ex arbore Ci., ex umero O., de viri collo O.; pa tudi: in cervice O., Pr., in arbore Ci., in aëre O., in aëris spatio Lucr., ut bos in latus pendere videatur Col., p. per dorsum a vertice V., per pedes Ter., pendent poma sub arboribus Pr., pendentia serta super ramos O.; occ.: pendent lacerti Plin. iun., fluidos pendere lacertos O., pendentes genae Iuv. omahlo (ohlapno) viseča, chlamys pendet O. se spušča navzdol, plava, nubila pendentia O. nizko viseči, pendentia pumice (iz plovca, votliča) tecta V. (prim.: antrum scopulis pendentibus V.), venalem pendere javno na prodaj razobešen (nabit) biti: Claudius (= Klavdijeva posestva) pependit venalis Suet.; (o sužnjih, ki so jih obešali na zgornje podboje, kadar so jih za kazen tepli) viseti, obešen biti: pendentem aliquem ferire Pl., pendentem plecti Ter. ali verberibus caedi Pl., tu iam pendebis Ter. prideš na zgornji podboj = boš tepen; splošno o ljudeh: cur aliquis e trabe pependit O. se je obesil, quaerit altos, unde pendeat, ramos Mart. kamor bi se obesil; (o stvareh) tehtati: Ulp. (Dig.), offula cum duabus costis, quae penderet III et XX pondo Varr., cyathus pendet drachmas X, mna, quam nostri minam vocant, pendet drachmas Atticas centum Plin.

2.
a) viseti na kom (čem), ob kom (čem): O., Lucr., Sil., Val. Fl. idr., coniunx pendet narrantis ab ore viri V. pazljivo posluša moža, ki pripoveduje, attentus et pendens Plin. iun. zelo pozoren, p. vultu Q. z uprtimi očmi gledati, omnia sunt hominum tenui pendentia filo O., filo pendebit Etruria tota Enn. fr., p. in limine V. ali circa montem Fl. tičati, bivati, muditi se, circum oscula pendent nati V. obešajo se na poljubljajočega jih očeta.
b) zasta(ja)ti, (ob)mirovati, odložiti (odlagati) se: Dig., opera interrupta pendent V. ležijo (ostajajo, so) nedovršena.
c) viseti na čem, ob čem = odvisen biti od koga, česa, opreti (opirati) se na koga, kaj, stati na čem, vdan biti komu, ravnati se po kom: Lucan., Val. Max. idr., ex unius tuā vitam pendere omnium Ci., spes opesque ex patre pendent S., ex una pendebat origine bellum O. je izhajala, prim.: cum eius origo paterne ex Numā Pompilio penderet Eutr., de tuis pendentia Dardana fatis Sil., fama pendet in tabellis Ci., p. rebus levissimis Ci., spe L., hinc omnis pendet Lucilius H., de te pendens amicus H. tebi vdan, tuorum, qui ex te pendunt Ci., ex te tota pendebat Cat.

3. (v zraku) viseti, (po zraku) plavati (gibati se, premikati se, potovati, zibati se), lebdeti: Enn. ap. Ci., Lucr. idr., dum nubila pendent V., tellus pendet in aëre O., ensis super cervice pendet H., olor niveis pendebat in aëre pennis O., p. per aërias auras O., avis multa pependit Mart., pendent de rupe capellae V., naves pendentes et instabiles Cu. brez oporišča, brez opore, illisa prora pependit V. je visel v zraku, molel v zrak, (sc. navis) pendet dorso iniquo V. je obtičala, vestigia pendent Stat. visijo v zraku = so lahke, nec opertum (sc. litus) pendeat algā O. in se ne nagiba k udrtju, proni pendent in verbera V. se sklonijo (so sklonjeni) naprej za udarce; pren.: quidquid excessit modum, pendet instabili loco Sen. tr., pendentem (pasti hotečega) amicum corruere patitur Ci.

4. metaf.
a) neodločen biti, dvomiti, biti v dvomih, omahovati, ne moči se odločiti, pomišljati se, imeti pomisleke: nolo plebem spe et exspectatione pendere Ci., ne diutius pendeas, palmam tulit Ci., animus tibi pendet Ter., animi pendentes Cu., animis spe et metu pendentibus L. omahovati med upom in strahom, p. animi (loc., v duhu) Pl., Ter., Ci., L. (redkeje p. animo Ci. ap. Non.); o več osebah pl.: L., exspectando pendemus animis Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quam diu futurum hoc sit, non nimis pendeo Sen. ph.
b) (o stvareh) v negotovosti biti, negotov biti: pendet belli fortuna O.; poseb. v jur. lat.: actio negotiorum pendet, Icti., mutui datio interdum pendet Icti. ali pendenti esse an … (donec … , quam diu … ) Icti., tako tudi: aliquid in pendenti habere Icti. kdo je še neodločen; o pravdah = viseti, še teči, še trajati, biti še nedognan, biti še neodločen: iudicio (lite, causā) pendente Icti.; od tod meton.: reus (causa rei) pendet Suet., ad senatum remissus diu pependit Plin. iun.

pendō -ere, pependī, pēnsum

I.

1. obesiti (obešati), vesiti (osnovni pomen najdemo le v sestavljenkah; prim. suspendō); occ. na tehtnico obesiti (obešati), da(ja)ti = tehtati, odtehta(va)ti: Varr., Plin., Eccl. idr., huius domi pendebatur aurum Ci., pensas exanimat herbas O.

2. metaf.
a) pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), presoditi (presojati), preceniti (precenjevati), oceniti (ocenjevati): Icti. idr., rem vobis proponam: vos eam suo non nominis pondere penditote Ci., ubi res spectatur, non verba penduntur Ci., p. consilium ex opibus Ci., aliquem non ex fortunā, sed ex virtute Ci.
b) z gen. pretii ceniti = čislati, v čislih imeti, spoštovati, šteti koga za kaj: parvi Ter., minoris, pluris Aug., quanti, flocci Ter., nihili Pl., Ter., quem tu vidisse non magni pendis H. šteješ prav za malo.

3. occ. plač(ev)ati, poplač(ev)ati: Enn. ap. Varr., Iuv., Plin., prisci aere gravi penso, non numerato debitum solvebant Fest.; od tod p. alicui pecuniam Ci. ali usuram pecuniae Ci. ep., quid vectigalis Britannia penderet, constituit C., stipendium bina milia aeris L., pretium T.; pren.: grates pendere Stat. hvalo da(ja)ti, zahvaliti (zahvaljevati) se.

4. metaf. plač(ev)ati za kaj (z življenjem, s kožo), (pre)trpeti kazen: Iust., Val. Fl., Icti. idr., poenam pendere proprie dicitur de eo, qui ob delictum pecuniam solvit Fest., exsilio poenam pendat vel nece O., Syrus mihi tergo poenas pendet Ter., capitis poenas O., has poenas pendens Ci., supplicium, ignominiam L., poenas pro scelere Lucr., maximas poenas pendo temeritatis meae Ci. ep.; redko pesn. abs.: tuis pendit in arvis Delius Val. Fl. se pokori, trpi. —

II. tehtati, têžek (težák) biti: Lucr., Plin., talentum ne minus pondo LXXX Romanis ponderibus pendat L.; pren. tehtati = vreden biti, veljati: bona vera idem pendunt Sen. ph. — Od tod

1. adj. pt. pf. pēnsus 3 tehten, važen: pensior condicio Pl., ut nihil quidquam esset carius pensiusque nobis Gell.; poseb. v reklih: nihil pensi habeo S. nič mi ni važno, za nič se ne menim (brigam), non (nec, neque, nec quicquam, nihil) pensi habeo ali duco nič mi ni do česa, zame nima nobene vrednosti, nič se ne (z)menim (brigam) za kaj, vest me ne peče zaradi česa, ne bojim se (npr. kaj storiti): neque fas neque fidem pensi habere T., neque in deexandā (sc. matre) quicquam pensi habere Suet., nihil pensi habuit, quin … Suet.; z inf.: neque dicere neque facere quicquam pensi habere Suet., nec pensi duxerat iisdem imaginibus ascribi Val. Max.; z odvisnim vprašalnim stavkom: neque id quibus modis assequeretur quisquam pensi habebat S., v enakem pomenu tudi alicui nec … quicquam pensi est: sed illis, nec quid dicerent, nec quid facerent, quicquam pensi fuisse L. niso preudarili niti svojih besed niti svojih dejanj, quibus si quicquam pensi fuisset S.; tako tudi: nec mihi adest tantillum pensi iam, quos capiam calceos Pl. niti toliko mi ni mar tega, kako naj nastopim.

2. subst. pt. pf. pēnsum -ī, n
a) sužnjam za en dan za predenje odtehtana volna, enodnevno delo z volno, dnevno delo: Pl., Pr., Iust., Ambr. idr., famulae tuae data pensa trahemus O., nocturna carpentes pensa puellae V., fusis mollia pensa devolvunt V.; pesn. preja (nit) Park: Sen. tr., Stat.
b) metaf. naloga, obveznost, dolžnost: Pl., Col., pensum absolvere Varr., p. operis sui peragere L., p. nominis familiaeque L., me ad meum munus pensumque revocabo Ci.

Pēnelopa -ae: Pl., Ci., H. ali Pēnelopē -ēs : Ci., O., H., Mart., Pr., Sen. ph., f (Πηνελόπψ) Penélopa, Ikarijeva hči, Odisejeva žena, Telemahova mati, ki je slovela po svoji čistosti in zakonski zvestobi: Ci., Hyg. idr.; preg.: sponsi Penelopae H. = razkošni požrešneži; pren. (kot vzor čiste žene): Penelope venit, abit Helene Mart. — Od tod adj. Pēnelopēus 3 Penélopin: O., Cat.