Franja

acanthillis -idis, f divji beluš, pójanka: Ap. h.

acanthinus 3 (gr. ἀκάνθινος)

1. dižast, primogast: caules Col., folia Plin.

2. z uvezenimi primogovimi listi (okrašen): vestimenta Serv., vestis Isid.

acanthion -iī, n (gr. ἀκάνθιον) kozjica, ošljak, neke vrste osat: Plin.

acanthis -idis, acc. -ida, f (gr. ἀκανθίς)

1. lišček, osatica: Plin. (prim. acalanthis).

2. (gr. ime rastl., lat. imenovane senecio ) prisadna zel: Plin.

Acanthō -ūs, f Akanto (gen. -te), mati boga sonca: Ci.

acanthus -ī, m (gr. ἄκανθος) rastl. ime.

1. egipt. trnasto, vedno zeleno drevo, egiptovska akacija (prim. acacia 1.): Vell., Plin., bacae semper frondentis acanthi V.

2. diža, primog, širokolistna, osatu podobna rastl.: flexus acanthus V., inauratus O.; oblika listja je bila vzorec
a) za rezbarije: molli circum est ansas amplexus acantho V.
b) za vezenje: circumtextum croceo velamen acantho V.
c) za nadstebrja: Vitr.

Acanthus -ī, f (gr. Ἄκανθος) Akant, obmorsko mesto na vzhodnem rtu polotoka Halkidike: L., Mel., Plin. Od tod adj. Acanthius 3 akantski, iz Akanta: sal Plin.

acanthyllis -idis, f (gr. ἀκανθυλλίς) akantilida, najbrž soobl. = acanthis 1.: Plin.

acapnos -on, adj. (gr. ἄκαπνος, ον) brezdimen, brez dima: ligna Mart. ki se ne kadi, mel Col., Plin. ki se pridobiva brez izkajanja čebel.

acarna -ae, f, gl. acharnē.

Acarnān -ānis, m (Ἀκαρνάν) Akarnjanec: V., L. (z acc. -āna), natione Acarnan Cu.; kot apoz.: Alexander Acarnan L.; kot adj. = akarnjanski: amnis Acarnan (= Achelous) Sil.; pl. Acarnānes -um, m (Ἀκαρνᾶνες) Akarnjanci: L. in L. Epit. (z acc. -anas), amnis Acarnanum (= Achelous) O., Acarnanes duo iuvenes Sil. Od tod subst. Acarnānia -ae, f (Ἀκαρνανία) Akarnanija, gr. pokrajina med Etolijo in Epirom: Ci., L. idr.; adj. Acarnānicus 3 (Ἀκαρνανικός) akarnjanski: coniuratio L.

acarnē, gl. acharnē.

Acastus -ī, m (Ἄκαστος) Akast,

1. sin tesalskega kralja Pelije, Laodamijin oče, Alkestidin brat, udeleženec kalidonskega lova: O., Hyg., Val. Fl., Iust.

2. Ciceronov suženj: Ci. ep.

acatalēctus 3 (gr. ἀκατάληκτος) ki se ne konča pred koncem, akatalektičen (o verzu, ki mu na koncu ne manjka noben zlog): pozni slovničarji.

acatalēptus (gr. ἀκατάληπτος) nepojmljiv: Tert.

acatium -iī, n (gr. ἀκάτιον )

1. = scapha, mala brzoplovka, brigantina: Plin.

2. jadro za hitro jadranje: Isid.

acatus -ī, f (gr. ἄκατος) = acatium 1.: Tert., Aus.

acaunumarga -ae, f (kelt. iz agaunum = kamen) kameni lapor: Plin.

acaustos -on, adj. (gr. ἄκαυστος, ον) nezgorljiv: Plin.