Franja

Tantalus (in Tantalos) -ī, m (Τάνταλος) Tántal

1. kralj Frigije, Zevsov sin, oče Pelopsa in Niobe. Nakopal si je jezo bogov, ker je drugim izdajal, kar je slišal pri obedu bogov, še zlasti pa zato, ker je ubil svojega sina Pelopsa in ga postregel bogovom, da bi preizkusil njihovo modrost. Zaradi svojih pregreh dela pokoro v podzemlju: do kolen stoji v vodi in nad njim visi sadje, vendar je vedno žejen in lačen, kajti kadar seže po vodi ali sadju, se mu umakneta: Ci., O., H., Pr., Tib., Hyg., Serv. idr. Od tod
a) patron. α) Tantalidēs -ae, m (Τανταλίδης) Tantalíd = Tantalov potomec (Pelops, Atrej, Tiest, Agamemnon, Orest): Acc. ap. Ci., O., Tantalidae fratres O. Atrej in Tiest; gen. pl. Tantalidum: Stat. β) Tantalis -idis, f (Τανταλίς) Tantalída = Tantalova potomka (Nioba, Hermiona, Helena idr.): O., Tantalides matres O.
b) adj. Tantalëus 3 Tántalov: manus, os Pr., tecta (= Argos), mensa Stat.

2. Tiestov sin, ki ga je zaklal Atrej: Hyg.; po drugih Brotejev (Broteas) sin, ki je bil pred Agamemnonom oženjen s Klitajm(n)estro; ubil ga je Agamemnon.

3. sin Amfiona in Niobe: O.

tendō -ere, tetendī, tentum, redkeje tēnsum (indoev. kor. *ten-d- napenjati, vleči, natezati; prim. skr. tanṓti (on) napenja, vleče, nateza, tántiḥ vrv, konopec, struna, tanuḥ raztegnjen, tanek, nežen, gr. ταναός iztegnjen, raztegnjen, sl. tanek, tenek = stvnem. dunni = nem. dünn, lat. teneo, tener, tenor, tenāx, tenuis, tenus, gr. τείνω = lat. tendo, τόνος napon, napetost, ton, sl. tegniti, got. þanjan = stvnem. den(n)en = nem. dehnen)

I. trans. in intr.

1. nape(nja)ti, tegniti, nategniti (nategovati, natezati), raztegniti (raztegovati, raztezati): chordam Pl., barbiton H. napeti strune na liro, arcum (in aliquem) V., H., O., arcus tensus Stat., nervi tenduntur Col., tentus nervus O., lora, retro habenas O., vincula O., rete accipitri Ter. ali retia (alicui) H., O. ali plagam, plagas Pac. ap. Fest., Ci. ali conopia Pr. ali casses alicui Tib. nastaviti (nastavljati); v obscenem pomenu: alutam Mart., tenta dei vena (= penis) Pr.; od tod subst.
a) tentus -ī, m pohotnik, pohotnež, mrkáč: Mart.
b) tenta -ōrum, n moško spolovilo, penis, „kurec“, „tič“: Cat.; pren.: tendere retia alicui Pr., insidias Ci. idr. ali dolos alicui Ph. zalezovati koga, prežati na koga, pripraviti (pripravljati) komu zasedo, sermone benigno noctem H. prebiti, krajšati, animum vigilem Stat. napenjati, ultra legem opus H. ostriti.

2. nape(nja)ti, razpe(nja)ti, raztegniti (raztegovati, raztezati), širiti, razširiti (razširjati): arbor tendit ramos V. razpenja, širi, (sc. ventus) tendit vela V.; o telesu: tenditur in longam alvum O. se razteza v … (sc. herbae) ubera tendunt V. polnijo (napolnjujejo) vimena (z mlekom), ilia tendere V. napenjati lakotnice = težko sopihati, tentus omaso H. napet od drobovine, poln drobovine; occ.
a) (razpeti plahte, kože =) postaviti (postavljati), razpe(nja)ti (šotor), bivati v šotorih, šotoriti, taboriti: praetorium C., cubilia H.; brez obj. (= tentoria tendere): sub vallo tendebant C., legio tendebat in arvis V., in iisdem castris, in angusto L., Lugduni T., sub vallo C., procul urbe Cu., seorsus a ceteris Cu., iuxta Dolabellae hortos Suet.
b) iztegniti (iztegovati, iztezati), prožiti, viti: manūs, palmas, bracchia, dextram Ci., L., V., dextram alicui Ci. podati; s krajevnim določilom: manus ad caelum C., bracchia ad caelum O. ali ad aliquem O., C., palmas super aequora O., bracchia in ripam, ad discedentem O., manum in litora O.; pesn. z dat.: bracchia Argo (proti Argom) O., caelo palmas cum voce V.
c) (z iztegnjeno roko) nuditi, ponuditi (ponujati), (iz)prožiti, pokloniti (poklanjati), podariti (podarjati), (po)moliti: parvum patri tendebat Iulum V., tu munera supplex tende V.; pren.: opem amicis porrigere atque tendere Ci., praesidium clientibus Ci.
d) kam nameriti (namerjati), naravna(va)ti, usmeriti (usmerjati), obrniti (obračati), uravna(va)ti; brez obj. = jadrati, pluti, iti, hiteti, speti, napotiti se, upotiti se, oditi (odhajati), odpraviti (odpravljati) se, kreniti idr.; prvotno z meton. obj. (o izstrelkih, zlasti puščicah): sagittas arcu H. ali spicula cornu V. ali ferrum V. streljati, izstreliti (izstreljevati); potem zevg.: oculos telumque V.; samo: lumina ad caelum V.; tako tudi meton. o napenjanju jader: iter velis V. napeti jadra za odhod; od tod iter ad dominum O. ali unde et quo tenderent cursum L. ali ex acie in Capitolia Sil. ubrati pot, napotiti se, kreniti, upotiti se, lintea (= vela) ad portus Pharios Pr. izpluti (odpluti) proti … , fugam V. napotiti se v beg, pognati se v beg; brez obj. (prvotno vela tendere): tendimus in Latium V. plovemo (plujemo, jadramo), noctes tendunt in lucem O. se bližajo dnevu, quo tendis? H., inde per inmensum croceo velatus amictu aethera digreditur Ciconumque Hymenaeus ad oras tendit O., in adversos, in hostem V. iti nad sovražnike (sovražnika), spustiti se nad … , pognati se (zadreviti se) nad … , naskočiti … , ante signa Auct. b. Alex. stopiti pred … ; z acc. smeri: Beneventum H., Romam Eutr., haec limina V., Venusiam Ci., ad aedes H.
e) iztegniti (iztegovati, iztezati) se, dvigniti (dvigovati, dvigati) se, vzdigniti (vzdigovati, vzdigati) se: sursum tendit palmes Col., levia in sublime tendentia Plin., tunc aethera tundit (po novejših izdajah tundit) extremique fragor convexa irrumpit Olympi Lucan.
f) metaf. (o neživih subj.) vleči se, seči (segati, sezati), raztezati (raztegovati) se, doseči (dosegati, dosezati), biti razširjen, razprostirati se, teči, potekati: via tendit sub moenia V., quercus radice in Tartara tendit V., Tartarus tendit sub umbras V., quā nunc se ponti plaga caerulea tendit Lucr., seu mollis quā tendit Ionia Pr., quā se campis squalentibus Africa tendit Sil., Taurus mons ad occasum tendens Plin., gula tendit ad stomachum Plin., ad finem caeli medio tenduntur ab orbe squalentes campi Sil.; o času = raztegniti (raztegovati, raztezati), daljšati, podaljšati (podaljševati): quamvis (sc. dies) aestivis tendantur solibus, breves videbuntur Hier. —

II. intr.

1. meriti na kaj, gnati se za čim, težiti za čim, stremeti za čim, hrepeneti po čem, truditi se za kaj, prizadevati si za kaj, skušati doseči (dosegati, dosezati) kaj, skušati se dokopati do česa, skušati domoči se do česa, zateči (zatekati) se k čemu, nagniti (nagibati) se k čemu, čutiti naklonjenost (simpatijo, nagnjenost) do česa, biti nagnjen k čemu, biti dejaven (aktiven) kje, na kakem področju ipd.; izraz je treba razumeti metaf.: ad sua quisque consilia L. ali ad alienam opem L. zateči (zatekati) se, quo tendis? V. kaj misliš?, kaj hočeš doseči?, do česa se hočeš dokopati?, do česa se hočeš domoči?, non dices hodie, quorsum haec tam putida tendant H. kam da meri, kam neki meri, tenes, quorsum haec tendant, quae loquor Pl.; occ.
a) nagibati se k čemu, vleči koga k čemu, delovati v kaki smeri, biti dejaven kje, pri čem: frater ad eloquium tendebat O., ad Carthaginienses, ad societatem Romanam L., ad reliqua alacri tendebamus animo Ci., ad altiora et non concessa Ci., ad iurgium Ter. iskati prepir.
b) delovati proti komu, nasprotovati komu, upreti (upirati) se komu, postaviti (postavljati) se po robu komu, nasprotovati, protiviti se komu, starejše zoprvati komu: nequiquam iis contra tendentibus L., nequiquam contra Micythione et Xenoclide tendentibus L., frustra cerno te tendere contra V., remigum pars contra tendere T., adversus tendendo nihil movit socios L.

2. napenjati se, boriti se, upirati se, braniti se, nuditi odpor: vasto certamine tendunt V., nec nos obniti contra nec tendere tantum sufficimus V., summā vi S. na vso moč, z vso silo, z vsemi silami, quod summā vi tenderent L. za kar bi se morali … potegovati; metaf. (po)truditi se, prizadevati si, (po)skušati, stremeti: haud sane tetenderunt L. niso bili kaj posebej prizadevni, acrius tendenti concedere T.; z notranjim obj.: voces numquam idem atque unum tendentium Cu. hotečih; pesn. z inf.: H. (tudi L. in T.), Laocoon manibus tendit divellere nodos V., expellere tendunt nunc hi, nunc illi V.; z ACI: hoc regnum gentibus esse dea tendit V. = prizadevanje boginje je (boginja si prizadeva), da … (s povednim stavkom!); toda (pomenu primerno) v prozi s finalnim stavkom: tribuni tendebant acrius, ut eos suspectos facerent L.

Opomba: Star. obl. iz okrajšanega kor. *ten- (gl. zgoraj) tennitur = tenditur: quia non rete accipitri tennitur neque milvo, qui male faciunt nobis; illis qui nil faciunt tennitur, quia enim in illis fructus est, in illis opera luditur Ter.

tenebrae -ārum, f (po disimilaciji iz *temefrā, *temafrā; indoev. kor. *tem(H)-, temen; prim. skr. támisrāḥ, támas- tema, timiráḥ temen, temnobarven, lat. temere, temerō, tēmētum, sl. tema, temen, lit. tamsà mrak, tema, témsta, témti posta(ja)ti temen, tamsùs temen, let. tumst temni se, timt stemniti se, stvnem. demar = nem. Dämmerung, stvnem. dinstar in finstar = nem. finster)

1. tema, t(e)mina: eruptione Aetnaeorum ignium (sc. summae) tenebrae finitimas regiones obscuravisse dicuntur Ci., taetris tenebris Ci.; pri pesnikih: tenebris nigrescunt omnia circum V., obtenta densantur nocte tenebrae V.

2. occ.
a) močna tema (temina), noč, mrak, mračnost, mrakoba, mrakota: quo modo redissem luce, non tenebris Ci., tenebris obortis N. ko se je stemnilo, ko se je zmračilo, et fulget tenebris Aurora fugatis O., quo cum primis se intendentibus tenebris pervenissent L., ferunt Ti. Caesari fuisse naturam ut expergefactus noctu paulisper haud alio modo quam luce clarā contueretur omnia, paulatim tenebris sese obducentibus Plin.
b) tema, temina = slepota, oslepelost, slépost (slepóst): tenebras et cladem lucis ademptae obicit O., occĭdit ex templo lumen tenebraeque sequuntur Lucr., quorum caeca lumina in altissimis tenebris erant, eorum oculos in pristinum restituebant aspectum Lact.
c) tema pred očmi, nezavest, omedlevica, omedlelost, omedlênje, omedlevanje: Sen. rh. idr., dolore amens tenebris narratur obortis (ko se ji je stemnilo pred očmi) semianimis procubuisse Cu., tenebrae oboriuntur, genua inediā succīdunt Pl.
d) smrtna tema, smrt: iuro me tibi ad extremas mansurum tenebras Pr., certumst mihi ante tenebras (= noctem) persequi tenebras (= mortem) Pl.

3. meton. temen kraj, kot, zakotje, zakot, zatišje, skrivališče, zatočišče, zavetje: Cat., Mart. idr., se ille fugiens in scalarum tenebras abdidit Ci., cum illa coniuratio ex tenebris erupisset (iz skrivališč) Ci.; o javni hiši (bordelu): homo emersus subito ex diuturnis tenebris lustrorum ac stuprorum Ci.; occ.
a) = temníca: ex tenebris et carcere (ἑ`ν διὰ δυοῖν) Cu. = iz temne ječe; aeternis tenebris vinculisque eum mandare Ci., robur et tenebrae L., quem in tenebras abripi iussit (v temno luknjo, v ječo) Ci., clausi in tenebris S.
b) o podzemeljski temi: tenebrae Stygiae V., infernae H., explebo numerum reddarque tenebris V.

4. metaf. tema, temotnost = skritost, ne(po)znanost, obskurnost, nizkost, nizek stan, nepomembnost, preprostost, nizkotnost: rex Deiotarus vestram familiam e tenebris in lucem evocavit Ci., quae iacerent in tenebris omnia (bi bilo neznano), nisi litterarum lumen accederet Ci., neque te ex amplissimi viri dignitate, sed ex tuis tenebris extraham Ci., o tenebrae, o lutum, o sordes (sc. Piso) Ci.
a) nejasnost, tema (zmot): Lucr., Val. Max., Lact. idr., in tenebris quam in luce causam versari maluisti Ci., tantae tenebrae erroris et inscientiae Ci., (sc. Menander) omnibus eiusdem operis auctoribus fulgore suae claritatis tenebras obduxit Q. je zatemnil, je zamračil, je zasenčil, tenebrae (megla) calumniae Ph., si quid est, quod indagaris, inveneris, ex tenebris erueris Ci., latent ista omnia crassis occultata et circumfusa tenebris Ci.
b) tema, temotnost = nejasnost, nerazločnost, nerazvidnost, nerazumljivost, nerazložljivost, nedoumljivost: obducere tenebras rebus clarissimis Ci., tenebras offundere iudicibus Ci. sodnike udariti s slepoto = preslepiti, zaslepiti.
c) sleparstvo, sleparjenje, prevara, varanje, goljufija, starejše lest: quas tu mihi tenebras trudis? Pl., qui linguae vitaeque tenebras sequntur Gell. ničevost v besedah in dejanjih.
d) žalostno stanje, zmešnjava, nered, zmeda, homatíja: ex illo metu mortis ac tenebris revixit Ci., si quid tenebrarum obfudit exilium Ci.

Opomba: Sg. tenebra -ae: Ap., Lamp., Ven.

Tenedus in Tenedos -ī, f (Τένεδος) Téned, otok ob obali Troade (zdaj Bozcaada): Ci., O., V., Mel., Plin.; heros eponymos tega otoka je kralj Tenes (Ten(n)ēs -ae, acc. -ēn (Τέννης)), strog, a moder vladar: Ci. — Od tod adj. Tenedius 3 ténedski: securis Ci. ep.; subst. Tenediī -ōrum, m Ténedci, Tenédijci, preb. otoka Tened: Ci.

ter (stlat. terr [prim. terr-uncius] nam. *ters iz *tris; prim. skr. tríḥ = gr. τρίς = stvnem. driror trikrat, sl. trikrat, tretji, lat. tres, testis) num. adv.

1. trikrat: Pl., Ca., Varr., C., L. idr., bis terve Ci., bis aut ter Cels., ter decies = terdecie(n)s (gl. to besedo), vix ter in anno Ci., ter in annum Suet., ter aevo functus H. ki je videl tri dobe (rodove), ter amplus Geryones H. trikrat obsežni = tritelesni; pesn. (za opis): terni ter cyathi H. 3 x 3 = 9, ter deno bove V., ter centum V.; sinekdoha trikrat =
a) ponovljeno, ponavljano, ponovno, opetovano, zopet in zopet, znova in znova, spet in spet, vedno znova, večkrat, pogosto, pogosteje, češče: navem ter fluctus torquet V., ter et quater anno revisens aequor Atlanticum H., ter et quater ali ter quaterque V., H.
b) (za opis superl. pomena) silno, zelo, pre-, nadvse, jako: o ego ter felix O., felix ter et amplius H. srečen, presrečen, o terque quaterque beati! V. o srečni, presrečni!

2. tretjič, v tretje: ter consul Plin. iun., Lact., consulatu Caesaris ter Amm. za tretjega konzulovanja, v času tretjega konzulata.

Terentius 3 Teréncij(ev), ime sabinskega in rimskega plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. C. Terentius Varro Gaj Terencij Varo(n), konzul in vojskovodja, ki ga je l. 216 pri Kanah premagal Hanibal: L.

2. M. Terentius Varro Mark Terencij Varo(n), Ciceronov sodobnik, rojen l. 116 v mestu Reate na Sabinskem, najbolj učen rimski starinoslovec in jezikoslovec, v državljanski vojni Cezarjev nasprotnik v Hispaniji, umrl l. 28: Ci., C., Plin., Suet., Gell.

3. P. Terentius Varro Publij Terencij Varo(n) iz galske vasi Ataks (Ataka, Atax, zato imenovan tudi Atacīnus Atačan), epski, satirski in lirski pesnik, rojen l. 82, umrl l. 37: H.

4. Terentia Terencija, Ciceronova prva soproga: Ci. ep., Plin.

5. kot osvobojenec Publija Terencija Lukana se je P. Terentius Afer Publij Terencij Afer (Afričan) imenoval rimski komediograf, po rodu iz Kartagine (ok. 185—159). Za rimski oder je predeloval igre grške nove komedije (νέα), zlasti Menandrove in Difilove komedije: Ci. ep., H., Q., Suet., Gell. Od tod adj. Terentiānus 3 Teréncijev: Chremes (skopuh v Terencijevi komediji), verbum Ci. ali Terentianum illum Lact. Terencijeva misel, Terencijev izrek (tj. misel ali izrek, ki ga najdemo v kaki Terencijevi komediji); tako tudi Terentianus ille adulescens Aug. (= Fajdrias (Fajdrija) v Terencijevi komediji „Skopljenec“ (Eunuchus)); toda exercitus Terentianus L. vojska Gaja Terencija Varona pri Kanah.

thērotrophīum -iī, n (gr. ϑηριοτροφεῖον) živalski vrt, zóo: nam silva erat, ut dicebat, supra quinquaginta iugerum maceria saepta, quod non leporarium, sed therotrophium appellaba[n]t Varr.

Thēsaurochrȳsonīcochrȳsidēs (Thē(n)saurochrȳsonīcochrȳsidēs) -ae, m (gr. ϑησαυρός, χρυσός, νικᾶν, χρυσός) Te(n)zavrohrizonikohrizíd = „Zlatzakladograb“, šalj. izmišljeno ime: Pl. (Capt. 285 in 633).

Opomba: Po drugi interpretaciji rokopisnega besedila naj bi šlo za obl. The(n)saurocroesonicochrysides, češ da je beseda zložena iz ϑησαυρός (zaklad), Κροῖσος (Krez, Krojz), νικᾶν (zmagati, pridobivati si) in χρυσός (zlato) = „z zlatom bogat človek, ki hoče prekositi Krezove (Krojzove) zakladnice“.

Tiberius -iī, m Tibêrij, rimsko ime, skrajšano Ti. ali Tib., npr. Ti. Sempronius Gracchus, Ti. Claudius Asellus; poseb. znan je Ti. Claudius Nero = Tiberij Klavdij Nero(n), nav. imenovan samo Tiberius Tiberij, drugi rimski cesar (vladal v letih 14—37 po Kr.) sin Livije, Avgustov posinovljenec: T., Suet. idr. — Od tod adj.

1. Tiberēïus 3 Tibêrijev: aula Stat.

2. Tiberiānus 3 Tibêrijev, tiberijánski: domus, scorta Suet., pira Plin. Tiberijeve hruške, (hruške, ki jih je imel Tiberij še posebej rad), tempora Tert.

3. Tibereus 3 Tibêrijev: marmor Plin. — Subst. Tiberiolus -ī, m Tiberíol = Tiberijček = ljubi Tiberij: T.

tilia -ae, f (morda sor. z gr. πτελέα brest in stvnem. fëlwa, fëlawa vrba?)

1. lipa: Col., Plin. idr., tiliae lēves V. z gladkim lubjem, gladkolubne, tiliae molles O. z mehkim lesom mehkoles(n)e, V.

2. meton. v pl. lipovo lubje, lipovo ličje, vezi iz lipovega lubja: Plin.

tīrō -ōnis, m

1. vojaški novinec ali novak, mlad vojak, neizurjen vojak, rekrut, ki gre prvič v vojno (naspr. vetus miles, veterānus): Auct. b. Afr., Suet. idr., legio tironum C., aetas tironum Ci., tirones ab sedecim annis milites scribebat L.; atrib.: miles Auct. b. Afr., tirones milites Ci., exercitus tiro L., Ci. ep. nova (neizurjena, neizkušena) vojska.

2. metaf. novinec, začetnik, vajenec, učenec: Q. idr., tiro et indoctus Sen. ph., Apuleium esse hominem exercitatione tironem Ci. neizurjen, neizvežban, Ci., nullā in re tironem ac rudem Ci., tirones gladiatorum Suet. ali (atrib.) tirones gladiatores Auct. b. Afr.; o ljubezni: multa tironi non patienda feret O.; o živalih: tironem (sc. bovem) cum veterano adiungant Varr.; tiro se imenuje tudi mlad človek, ki stopi prvič v javno življenje in dobi moško togo (toga virīlis), prav tako pa tudi govornik, ki prvič nastopi. — Kot nom. propr. Tirō -ōnis, m Tíro(n), poseb. M. Tullius Tiro Mark Tulij Tiro(n), Ciceronov osvobojenec, iznajditelj in začetnik rimske stenografije (hitropisa, tesnopisa); za potrebe te je uvedel vrsto stenografskih znamenj, ki jih po njem imenujemo notae Tironianae: Ci. ep., Q., Gell. — Od tod adj. Tīrōniānus 3 Tirónov, tirónski, tironijánski: cura, liber Gell.

Titīnius (ne Titinnius) 3 Titínij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znana sta

1. C. Titinius Gaj Titinij, rimski komediograf ok. l. 170: Varr.

2. Cn. Octavius Titinius Capito Gnej Oktavij Titinij Kapito(n), državnik in znanstvenik za časa Domicijana in Trajana: Plin. iun.

Tolōsa -ae, f Tolóza (zdaj Vielle-Toulouse), bogato trgovinsko mesto na ozemlju Tektosagov (v Narbonski Galiji) ob Garumni (zdaj Garonne): C., Ci., Mel., Mart., Aus. — Od tod adj.
a) Tolōsānus 3 tolóški, tolozánski: Gell., Iust., aurum Ci. (ki ga je konzul Kvint Servilij Cepio(n) naropal v Tolozi); pl. subst. Tolōsānī -ōrum, m Tolozán(c)i, preb. Toloze: Plin.
b) Tolosās -ātis tolóški: Mart.; pl. subst. Tolōsātēs -ium, m Tolozán(c)i, Tolozáti, preb. Toloze: C.
c) Tolōsēnsis -e tolóški: lacus Iust.

torpeō -ēre -uī (indoev. baza. *(s)terep- [razširjena iz kor. *(s)ter-; prim. sterilis] biti otrpel; prim. lit. tirpstù postati trd, otrdeti, let. tirpt postati trd, otrdeti, sl. otrpniti, trpeti, stvnem. dërb = nem. derb, stvnem. sterban = nem. sterben)

1. (telesno) biti otrpel, biti odrevenel, biti trd, biti otrdel, biti tog, biti neokreten, biti negiben (drevén), biti premrl, biti okamenel, biti skrepenel, biti okrepenel, biti zledenel itd.: Q., Plin., Sil., Iuv., Suet. idr., corpora rigentia gelu torpebant L., simillima saxo torpet O., torpentes rigore nervi L., locus hieme frigore torpens Col. okrepenel, mrtev, hiems frigore torpens Cl., plagae torpentes Cl. mrzli pasovi, circum amnis torpens Stat. ali torpens lyra Sen. tr. negibna.

2. metaf. (duševno) biti brezčuten, biti neobčutljiv, biti neobčuten, biti top, biti omrtvel, biti (u)vel, biti (o)mrtvičen, biti omamljen, biti ohromljen, biti paraliziran, biti trd, biti otrdel, strmeti itd.: qui aderant metu torpentibus L. trdi od strahu, timeo, totus torpeo Pl. ves trd sem od strahu, quid torpentes subito obstupuistis Achivi? Ci. poet. kaj stojite kakor okameneli?, torpes tabellā Pausiacā H. strmiš pred Pavzijevo (Pavziasovo) podobo; od tod: torpent ingenia desidiosae iuventutis Sen. rh., torpet vox L. glas zastaja, glas zamira, torpent consilia L. (tvoji) naklepi so mrtvični (ohromljeni), ne znaš si pomagati; occ. biti nedelaven, biti nedejaven, biti neaktiven, biti len (leniv, lenoben, lenokrven), biti mrtev: deum sic feriatum volumus cessatione (v brezdelju) torpere Ci., ut ignava animalia iacent torpentque T. lenobno ležijo (ἑ`ν διὰ δυοῖν), torpent regna veterno V. leno spijo, torpere ultra et polluendam perdendamque rem publicam relinquere sopor et ignavia (topost in strahopetnost) videretur T., an dextrae torpent L. so onemogle, hostiles torpuere discursūs Amm. so ponehala.

Trebellius 3 Trebélij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znana sta

1. Trebellius Maximus Trebelij Maksim, Neronov sodobnik: T.

2. Trebellius Pollio Trebelij Polio(n), zgodovinopisec v 4. stol. po Kr. — Od tod adj. Trebelliānus 3 trebélijski, trebelijánski, sklenjen (sprejet) v času Trebelijevega konzulovanja (konzulata): senatūs consultum Icti.; tudi samo Trebelliānum -ī, n: Paul.

trīcēsimānī (trīcēnsimānī) -ōrum, m (trīcē(n)simus) vojaki tridesete legije, tridesetáki: Amm.

tri-furcifer -erī, m (ter in furcifer) pravi obešenjak, pravi falot, največji malopridnež, prava baraba, slepar prve vrste: tu n' trifurcifer mihi audes inclementer dicere? Pl., fateor, ego trifurcifer sum, tu's homo adprime probus Pl.

Tūberō² -ōnis, m Túbero(n)

I. priimek veje Elijevega (Ajlijevega) rodu; poseb. znani so

1. Q. Aelius Tubero Kvint Elij Tubero(n), stoik, nasprotnik Tiberija Grakha: Ci.; pl. Tuberones T. možje, kakršen je bil Tubero(n).

2. L. Tubero Lucij Tubero(n), zgodovinopisec, legat Kvinta Cicerona v Aziji: C., Ci. ep., Gell.

3. Q. Aelius Tubero Kvint Elij Tubero(n), sin Lucija Tuberona, Ligarijev tožitelj, zgodovinopisec: Ci., L., Q., Suet. —

II. reka v Indiji: Mel.

tympanotriba -ae, m (gr. τυμπανοτρίβης) timpaníst, pavkíst, bóbničar (bobníčar), bobnar, Kibelin svečenik; od tod apel. kot psovka za mehkužneža: Prisc., tu n' † pertilli doni causa holerum atque escarum et poscarum m[o]ec[h]um malacum, cincinnatum, umbraticolum, tympanotribam amas hominem non nauci? Pl.

Tyndareus -eī (in Tyndarus -ī: Hyg., Lact.), m (Τυνδάρεος) Tindárej, sin Ojbala (Oebalus), kralj v Sparti; po izgonu iz Sparte se je poročil z Ledo, ki mu je rodila Kastorja, Poluksa, Heleno in Klitajm(n)estro: Acc. fr., Pac. fr., Ci., V., O. idr., Tyndarei gener (= Agamemnon) O. — Od tod

1. patron.
a) Tyndaridēs -ae, m (Τυνδαρίδης) Tindaríd, Tindarejev potomec (sin): Val. Fl., Tyndaridae Ci., H. ali Tyndaridae gemini O. ali Tyndaridae fratres O. = Kastor in Poluks; pren.: fortissima Tyndaridarum H. (o neki osvobojenki) najsrčnejša izmed Tindarejevega rodu = prava, pravcata Klitajm(n)estra.
b) Tyndaris -idis in -idos, acc. -ida, f (Τυνδαρίς) Tindarída, Tindarejeva potomka (hči); o Heleni: V., O.; o Klitajm(n)estri: O.

2. adj. Tyndarius 3 Tindárejev, tindárijski: fratres Val. Fl. brata Tindarida = Kastor in Poluks; pl. subst. Tyndariī -ōrum, m pesn. Tindárijci = Spartánci: Sil.