Franja

per-moveō -ēre -mōvī -mōtum (per in movēre)

1. zelo (močno) (raz)gibati, zelo (močno) (razgiba(va)ti), močno (s)tresti, močno (krepko) pretres(a)ti: terram sarritione Col. obdel(ov)ati, prekopa(va)ti, mare permotum Lucr. razburkano, viharno.

2. metaf.
a) nagniti (nagibati) k čemu, pripraviti (pripravljati) do česa, napotiti (napotováti), napelj(ev)ati, spodbuditi (spodbujati) k čemu, (pri)siliti, usmeriti (usmerjati) k čemu, v kaj, nakloniti (naklanjati) k čemu: animos Ci., conventum Salonis cum neque pollicitationibus neque denuntiatione periculi permovere C., nihil te curulis aedilitas permovit, quominus castissimos ludos omni flagitio pollueres Ci. Večinoma pt. pf. permotus (ki se pogosto sloveni z act.): his rebus p. N., auctoritate Orgetorigis permoti C., studio dominandi p. plebs S., iracundiā, dolore, metu permotus Ci. iz jeze, od žalosti, iz strahu.
b) vzbuditi (vzbujati), razvne(ma)ti, razburiti (razburjati), (raz)dražiti (razdraževati), (vz)dražiti, (raz)srditi, vznemiriti (vznemirjati), duševno (z)ganiti, premakniti (premikati): invidiam, misericordiam, metum et iras T., omnes affectus Q., nec vero miseratione solum mens iudicum permovenda est Ci., plerumque permoveor, num … T. vznemirja me vprašanje, ali … , ne animo permoverentur Ci. da jim ne bi upadel pogum (srčnost), milites gravius permoti C. hudo razjarjeni, zelo razsrjeni, hoc tumultu permoti N. vznemirjeni, osupli, barbari navium figurā permoti C. prevzeti nad … , labore itineris permoveri C. zlovoljen (nejevoljen) biti zaradi težke poti (težavnega pohoda), permotus ad miserationem T., permotus in gaudium T.

per-tineō -ēre -uī (per in tenēre)

1. segati, raztezati se; držati, voditi do kam, do česa: S. fr., Auct. b. Alx., Belgae pertinent ad inferiorem partem fluminis C., venae in omnis partes corporis pertinentes Ci., ex oppido pons pertinet ad Helvetios C.; metaf. obsegati: Sen. ph., eadem bonitas pertinet ad multitudinem Ci., caritas patriae per omnes ordines pertinebat L.

2. metaf.
a) spadati k čemu, tikati se koga (česa), meriti na koga (kaj), zadevati koga (kaj): quae ad victum pertinebant N., quae ad proficiscendum pertinent C., res ad officium meum pertinet Ci., eodem pertinet, quod … Ci., pertinet ad rem Ci., L. (stvari) primerno je, prav je, zadeva stvar, haec lex ad ludos pertinet Ci., quod ad indutias pertineret C., ad aliquem suspicio maleficii pertinet Ci. sum leti na koga, regnum ad se pertinere Ci. je njegovo, expugnatae urbis praedam ad militem, deditae ad duces pertinere T. plen je last vojakov, plen pripada vojakom; z ACI: pertinet (sc. ad te) esse te talem Ci.
b) rabiti za kaj, služiti v (kot) kaj, biti v (za) kaj, namen imeti: H., T., Sen. ph. idr., quorsum haec oratio pertinet? Ci., quae ad effeminandos animos (ad luxuriam) pertinent C., consilia pertinent ad libertatem recuperandam Ci., summa illuc pertinet, ut sciatis Ci.; od tod ad rem non pertinet z inf.: si ad rem non pertinet planius ostendere Corn. nič ne kaže, nima nikakršnega pomena (smisla), ni primerno.
c) vplivati, pomemben (važen) biti, pomenljiv biti; z odvisnim vprašalnim stavkom: ad rem pertinere visum est L., vehementer pertinet ad bella administranda, quid hostes, quid socii existiment Ci., haud sane multum ad se pertinere, utrum … an L. da mu je precej vseeno. — Od tod adv. pt. pr. pertinenter spadajoč(e) k čemu, zadevajoč(e) kaj, spodobno: ad causam Tert.; komp. pertinentius; superl. pertinentissime: Tert.

per-veniō -īre -vēnī -ventum (per in venīre)

1. do cilja dospe(va)ti, do cilja priti (prihajati), prispe(va)ti, dospe(va)ti: Q., Plin. idr., domum C., nando in tutum N., ad tumulum, ad regem O., ad portam Ci., quo ire intenderant, perventum est S.

2. metaf.
a) priti (prihajati) do česa, doseči (dosegati), dobi(va)ti kaj: ad principatum N., in senatum S. doseči senatorsko čast, ad septuagesimum regni annum Ci. doživeti, p. in amicitiam alicuius N. s(po)prijateljiti se s kom, in affinitatem p. alicuius N. priti v svaštvo (sorodstvo) s kom, in odium alicuius N. sovraštvo si nakopati, p. in claritudinem S. zasloveti; (v govoru) pri(haja)ti do česa: ad illa opprobria N., ad hunc locum C.
b) (o stvareh) priti kam, preiti na koga, kam: Varr., imperium pervenit ad ignaros S., pecunia ad Verrem p. Ci. je pripadel Veru, je prišel v Verove roke, annona ad denarios L pervenerat C. cena žita je poskočila, ira in rabiem pervenerat Cu. jeza je vzkipela do besnosti, je prešla (se je sprevrgla) v bes, p. ad aures alicuius N. priti komu na uho; tudi s samim acc.: verba aures non pervenientia nostras O.
c) spadati k čemu: L., Pl.

Opomba: Cj. pr. pervenat: Pl., pervenant: Pl.; fut. pervenibunt: Pomp.; inf. pervenirier: Ter.

petītōrius 3 (petītor)

1. k sodni zahtevi sodeč, k tožbenemu zahtevku sodeč, s sodno zahtevo povezan, petitóren: iudicium, formula G. Od tod petītōrium -iī, n tožba (zahteva) na področju zasebnih zadev, zasebna tožba (zahteva), zasebni (tožni) zahtevek: Cod. Th.

phalangārius² (falangārius) (phalanx, falanx) falangárij, falángovec = k falángi sodeč vojak: Lamp.

Pherae -ārum, f (Φεραί) Fêre

1. obrežno mesto v Meseniji: L., N.

2. mesto v Tesaliji s pristaniščem, imenovanim Pagasae (Pagaze), Admetova prestolnica (zdaj Velestino): Ci., L. — Od tod adj. Pheraeus 3 k (tesál(ij)skim) Feram spadajoč, fêrski: Alexander Pheraeus Ci., N. ali samo Pheraeus O. Aleksander Ferski (iz Fer), kruti tiran v Ferah v letih 370—357 pr. Kr., gens O. krut rod (kakršen je bil rod tirana Aleksandra); pesn. metaf. = tesál(ij)ski: vaccae O. Admetove krave, ki jih je pasel Apolon; subst. Pheraeī -ōrum, m (Φεραῖοι) Fêrci, Ferájci, preb. (tesal(ij)skih) Fer: Ci.

Pīeria -ae, f (Πιερία) Piérija, makedonsko primorje med Olimpom in Haliakmonom: L., Mel. — Od tod adj. Pīericus 3 (Πιερικός) piérijski: Plin. — Po imenu Pīeria eponim Pīeros ali Pīerus -ī, m Píer

1. kralj v Peli, ki je dal svojim devetim hčeram imena Muz; hčere so se spustile z Muzami v tekmovanje, a so bile premagane in za kazen spremenjene v srake: O.

2. po drugi bajki je bil oče Muz: Ci., O. — Od tod Pīeris -idis, voc. -i, f (Πιερίς) Pierída = Múza: H., O.; pl. Pīeridēs Pieríde = Pierove hčere ali Muze: Ci., H., V., O.; adj. Pīerius 3 (Πιέριος) piérijski
a) = tesál(ij)ski: quercus Pr. s tesal(ij)ske gore Pier, paelex H., domus Mel. palača Muz.
b) k Muzam sodeč, pesniški: via O. pesništvo, proučevanje pesništva, poezija, modi H. pesmi, frons Mart.; subst. Pīeriae -ārum, f piérijske (boginje), Piérijke = Muze: Musae, quas Pierides et Pierias poëtae solent appellare Ci.

pīgnerātīcius 3 (pīgnerāre)

1. k zastavi(tvi) sodeč, zastáven, zastavitven, hipotečen: iudicium, actio Icti. = pīgnerātīcia -ae, f: Icti.

2. dan v zastavo (v zastavitev, v zastavek, v zastavilo), zastavljen: fundus Pomp.

pilāris -e (pĭla3) k žogi sodeč, žogarski: lusio Stat. žoganje.

piscīnālis -e (piscīna 2. a) k bazenu (kopališču, plavališču, jarínu) sodeč, bazenski, kopališki, plavališčen, plavališki: cellae Pall. kopališke kabine, kopalnice v kopališču, et hoc in multis nominibus observandum est, ut genus ex adiectione formetur: qua detracta in neutrum cedat necesse est, ut piscinalis locus, piscinalis cella, piscinale Serv.

plaustrārius (vulg. plōstrārius) 3 (plaustrum) k vozu sodeč, vozen: asini, iugum Ca.; subst. plaustrārius -ī, m

1. voznik, kočijaž: si Aquiliae actione plaustrarium (po nekaterih izdajah plostrarium) teneri placet Ulp. (Dig.).

2. kolar: plaustrariorum vectigal Lamp.

pontīlis -e (pons) k mostu sodeč, mosten: stratus Veg. (morda) leseni pod.

populāris -e, adv. populāriter (populus1)

I. k ljudstvu sodeč

1. ljudski, ljudstva (gen.), ljudstvu namenjen, od ljudstva izhajajoč, za ljudstvo določen, občen, splošen, poljuden: coetus Ci., opinio Ci. obče (splošno) mnenje, leges (naspr. lex caelestis) Ci., civitas, res publica Ci., (naspr. regia civitas) Ci. republika, demokracija, demokratija, vladavina ljudstva, ljudovlada, narodovlada, aura, ventus Ci. naklonjenost, gloria Ci. pri ljudstvu, munus Ci. za ljudstvo, verba Ci. ljudski, domači izrazi, carmen Sen. tr. ljudska pesem, oratio Ci. govor, govorjen ljudstvu, nagovor ljudstvu, populariter annum solis reditu metiri Ci. (po) ljudsko, kakor ljudstvo, „po domače“, parvuli et trivialiter et populariter instituti Arn.; subst. populāria -ium, n sedeži za ljudstvo v gledališču: Suet.; occ. preprost, navaden: Ca., Col., homo Vulg. prostak, populariter loqui, scribere Ci. preprosto, „po domače“.

2. priljubljen pri ljudstvu, ljudstvu ljub (drag): sacerdos Ci., minime populare ministerium L., censorium nomen populare factum est Ci., quo nihil popularius est L., vidi ego laetantis, popularia nomina, Drusos legibus immodicos ausosque ingentia Gracchos Lucan.

3. ljudstvu naklonjen, ljudoljub(en), prijatelj ljudstva, demokratski, occ. (v negativnem pomenu) poganjajoč se za ljudsko naklonjenostjo, prizadevajoč si za ljudsko naklonjenost, demagoški, prevratniški, prevraten, revolucionaren: homo, cives, imperium Ci., vir L. prijatelj ljudstva, ljudoljub, animus vere popularis (naspr. contionator) Ci., cui ingenium magis populare erat L. ki se je znal bolj prikupiti ljudstvu, ratio Ci. demagoštvo, demagogija, quaedam ex orationibus eius eo contumeliosa in Vitellium et pro se ipso popularia T. mereč (ciljajoč) na ljudsko naklonjenost, populariter agere Ci. demagoško, kot demagog, contiones seditiose ac populariter concitatae Ci., unum (sc. genus librorum) populariter scriptum, alterum limatius Ci.; subst. populāres -ium, n demokráti, populár(j)i, ljudska stranka (naspr. optimātēs): alteri se populares, alteri optimates et haberi et esse voluerunt Ci., populares Polyperchonti favebant, optimates cum Cassandro sentiebant N. —

II. k istemu ljudstvu spadajoč

1. domač, rojaški, rojakov (gen.), tuzemski: leaena, flumina O., ramus popularis olivae O., fortunae Ap. rojakov; subst. populāris -is, m, f rojak, rojakinja: quae res indicabat popularis esse S., Solon, popularis tuus Ci., popularis Arachne O.; occ. (so)udeleženec, (so)udeléžnik, sodelavec, (so)déležnik: sceleris, coniurationis S.; poseb. tovariš, prijatelj, (so)drug: Ter., Sen. ph.

2. k prebivalstvu kakega mesta ali kake province sodeč = ljudski: annona p. Icti. javni žitni trg, plausus pozni Icti. ljudska naklonjenost; subst. populāres -ium, m prebivalci, prebivalstvo kakega provincialnega mesta: ob ambiguos popularium animos T., quies popularium Icti., universi cives ac populares pozni Icti.

praefectiānus 3 (praefectus) k prefektu (načelniku) telesne straže (praefectus praetorio) sodeč, preféktovski, preféktov: apparitor Amm.; tudi samo praefectianus: Cod. I.

praefectōrius 3 (praefectus) = praefectiānus k preféktu (načelniku) telesne straže (praefectus praetorio) sodeč, preféktovski, preféktorski, preféktov: Icti., vir Icti. bivši prefekt (načelnik) = praefectorius Sid.

prae-iūdiciālis -e (praeiūdicium) k vnaprejšnji (predhodni, poprednji) sodniški razsodbi sodeč, prejudicialen: multa praeiudicialis Cod. Th., Symm., actio praeiudicialis Iustin. Inst.; adv. praeiūdiciāliter s predsodkom: Cass.

praetōriānus 3

I. (praetōrium)

1. sodeč k cesarjevi telesni straži (gardi), gárden, pretórijski, pretorijánski: Plin., Suet., Amm., Aur., Icti. idr., miles T. telesni stražar, gardist, pretorijánec, cohors Suet.; subst. praetōriānī -ōrum, m vojaki cesarjeve telesne straže (garde), pretórijci, pretorijánci: T., Amm., Eutr.

2. sodeč k načelniku (poveljniku, preféktu) cesarjeve telesne straže (praefectus praetorio): pozni Icti., praefectura Aur. načelništvo, poveljevanje cesarjevi telesni straži (gardi). —

II. (praetor) prétorski: pretia Aug. s pretorskim pravosodjem (s pretorskimi procesi) pridobljeni denar.

praetōrius 3 (praetor)

1. prétorski: provincia, potestas, turba Ci., comitia C., Ci., L. za izvolitev pretorjev, edictum Ci., ius Ci. od pretorja izhajajoče; tako tudi actio Icti., tutor G., Ulp. od mestnega pretorja postavljen.

2. prétorski = k prétorju v provinci sodeč, próprétorski, namestniški, namestnikov: domus Ci. pretorjevo uradno stanovanje (v provinci), cohors Ci. namestnikovo spremstvo, exercitus Fl.

3. poveljniški, poveljnikov, vojskovodjev: imperium (pri ladjevju) Ci. nadpoveljništvo, nadpoveljstvo, vrhovno poveljstvo, navis L. admiralska, classica Pr. poveljnikovo znamenje za napad, cohors C. poveljnikova telesna straža (iron.: scortatorum praetoria cohors Ci. (o Katilinovi tolpi)); pozneje = cesarjeva telesna straža, cesarska garda (nav. cohors praetoriana) T., castra Plin., Amm. pretorijánska vojašnica, porta C. sprednja (proti sovražnikom obrnjena) vrata, kjer je stal poveljniški šotor. — Od tod subst.
a) praetōriae -ārum, f (sc. cohortes) pretorijánske kohórte, pretorijánci: Aur.
b) praetōrius -iī, m (sc. vir) bivši prétor, mož pretorskega stanu: C. , Ci., N., Plin., Vell.
c) praetōrium -iī, n α) uradna hiša (uradno stanovanje, urad) namestnika v provinci: adesse praetorio Cu., candelabrum in praetorium deferunt quam occultissime Ci.; metaf. (knežja, kraljeva) palača, dvor: praetoria regis Iuv. Od tod vsako krasno poslopje, palača, gosposka hiša, selski (podeželski) dvorec, pristava: Iuv., Stat., Suet., Porph. β) pretórij = glavno (osrednje) mesto v rimskem vojaškem taboru (kjer je bil poveljniški šotor, ara, augurale in tribunal), glavni stan v taboru, glavno poveljstvo, tudi sam poveljniški šotor: S., Pr. idr., fit celeriter concursus in praetorium C. glavno mesto, in praetorio tetenderunt Albius et Atrius L., alterum illi iubet praetorium tendi C. drug glavni stan, in praetorium se contulit C. v poveljniški šotor; pesn. metaf. matičnjak v panju (ulju): in praetoria densae (sc. apes) miscentur V. γ) meton. γα) vojni svet, ki se je shajal v glavnem stanu: praetorium mittere L., praetorio dimisso signa concinunt L. γβ) cesarjeva telesna straža, cesarska garda: Plin., Suet. idr., militiam orant, igitur in praetorium accepti T., praefectus praetorio T., Suet., Icti. načelnik cesarske telesne straže, poveljnik cesarske garde (pretorijancev); bila sta dva.

prasinus 3 (gr. πράσινος)

I. česnovozelen, česna(s)tozelen: color Plin., pila, fascia Petr., viriditas Cass.; subst. prasinus -ī, m prázin = „česnovozelenec“, neki drag kamen, smaragd ali kremen: Cass., Cypr. —

II. sodeč k česnovozeleni (česna(s)tozeleni) stranki (dirkačev): factio, agitator Suet.; subst. prasinus -ī, m dirkač (dirkalec) česnovozelene (česna(s)tozelene) stranke: de prasino conviva loquatur Mart.

prīdiānus 3 (prīdiē) k prejšnjemu dnevu sodeč, od prejšnjega dne, včerajšnji, prejšnjedneven: balinea Plin., cibus, obsonia Suet., pluvia Ap., profectio Aug.