Franja

Bibrocī -ōrum, m Bibroki, primorsko ljudstvo v južni Britaniji: C.

biforis -e (bi in forēs)

1. dvovraten, dvokrilen: valvae, fenestrae O., cardo Prud.

2. z dvema odprtinama, z dvema luknjama: via narium Ap., tibiae Serv., cavernae, fistula Sid.; pesn. enalaga: biforem dat tibia cantum V. (frigijska dvojnata) piščal se glasi iz dveh lukenj = se glasi v dvojnih akordih (zdaj visokih, zdaj nizkih), biforis tumultus Stat. zvok (frigijske) dvoakordne piščali.

bifōrmātus 3 (bis in fōrmāre) dvolik, dvoličen; pesn. enalaga: biformato impetu Centaurus Ci. poet. dvoliki Kentaver v divjem naskoku.

bīgae -ārum, f, poklas. bīga -ae, f (iz biiugae, biiuga: bi in iugum; prim. biiugus) dvovprežna živina, dvovprega, dvovprežni voz; kot pl. tantum: Enn. fr., Sen. tr., Lucan., Val. Fl., Stat., bigae cornutae Varr. ap. Non. (o plužni dvovpregi), bigis it Turnus in albis V., Aurora in roseis fulgebat lutea bigis V., ad id sacrum bigis curru arcuato vehi L., Rhesi niveae citaeque bigae Cat.; kot pečat na denarju: nota argenti fuere bigae Plin.; v sg.: Sen. tr., Plin., Stat., Suet., biga, cui Victoria institerat T.

Bīgerra -ae, f Bigera, oretansko mesto v jugovzhodnem delu tarakonske Hispanije: L.

Bīgerriōnēs -um, m Bigerion(c)i, akvitansko ljudstvo ob severnem pobočju Pirenejskega pogorja (v današnji pokrajini Bigorre zahodno od Toulousa): C. — Soobl. Bēgerrī -ōrum, m: Plin. in Bīgerrī -ōrum, m: Paul. Nol. Beger(c)i, Biger(c)i. — Od tod adj.

1. Bīgerricus 3 bigerski: turbo Sid. ki veje iz Akvitanije; subst. Bīgerrica -ae, f (sc. vestis) „bigerka“, neko kosmato, toplo oblačilo: Eccl.

2. Bīgerritānus 3 bigerski: patria Aus.

biiugus 3 (bi in iugum) dvovprežen: currus Lucr., Sil., Aur., leones V., Lucr., serpentes Val. Fl., equi Mart., temo Stat.; pesn. enalaga: biiugo certamine V. v dirki dvovpreg. t.j. dvovprežnih vozov; subst. biiugī -ōrum, m (sc. equi) dvovprega: admonuit (verbere) biiugos V.; met. bojni voz: desiluit Turnus biiugis V.

Bilbilis -is, acc. -im, abl. -ī Bilbilis,

1. fem. celtibersko mesto v tarakonski Hispaniji, kjer se je rodil pesnik Marcijal (Baubola): Plin., Mart.

2. masc. reka v tarakonski Hispaniji (pri Mart. Salō): Iust.

bilinguis -e (bi in lingua) dvojezičen =

1. z dvema jezikoma; šalj.: ubi alter alterum bilingui manifesto inter se prehendunt Pl. (o pohotnem poljubljanju z jezikoma); pren.: tibiae bilingues Varr. ap. Non. z dvema zaklopkama.

2. dva jezika govoreč, v slabem pomenu = nekakšno „latovščino“ govoreč, lopotajoč: Enn., Luc. ap. Porph., Canusini more bilinguis H., bilingues, a domestico externo sermone degeneres Cu.

3. pren.
a) dvosmiseln, dvopomenski, dvoumen: fabulae Arn. alegorične.
b) dvojezičen, hinavski: Pl., Sil., Cl., homo Ph., Tyrii V.

bīlīōsus 3 (bīlis)

1. žolčnat: alvus, sputum Cels.; subst. bīliōsa -ōrum, n žolčnate snovi: Cels.

2. žolčen, nav. subst. m sg.: Isid.; v pl.: Cels.

Bingium -iī, n Bingij, mesto v belgijski Galiji ob Navi (nasproti današnjega Bingna): T., Amm.

bīnī -ae -a, gen. pl. bīnûm, num. distributivum, delilni števnik (prim. bis)

1. po dva, po dvoje: describebat censores binos in singulas civitates Ci., Carthagine quotannis annui bini reges creabantur N., singulas binae ac ternae naves circumsteterant C., illos binas aut amplius domos continuare S., nec, quae sint singula, bina vide O. ne vidi vsega dvojno, bina die siccant ovis ubera V., pocula bina et duo crateras V. dva para čaš; pri števnikih: bini ducenti Philippi Pl. dvakrat 200 = 400, bina milia Ci., L. idr. dvakrat po 1000 = 2000; subst. neutr. pl.: fieri bina Lucr., findi in bina secando Lucr. na dvoje; poseb. pri množenju: si, bis bina quot essent, didicisset Ci. 2 krat 2.

2. (pri subst., ki so pl. tantum ali imajo v pl. drugačen pomen kakor v sg.) dva: bina castra Ci., binae copiae Ci. dve četi, binae litterae Ci. dve pismi, bini ludi Ci., bina spolia L.

3. (pri osebah in stvareh, ki spadajo skupaj) dvoje, dvojica, par: bini boves Pl., omnes bini consules Varr. obadva konzula, binos (scyphos) habebam Ci., bini tabelarii Ci. ep. dvojica pismonoš z isto vestjo, aures binae, fetus bini, bina frena, bina manu crispans hastilia V., binas amicas habere O. dve ljubici hkrati. — Sg. bīnus 3 podvojen, le dvakrat pri Lucr.: bina supellex, binum corpus.

bipēs -pedis (bi in pēs) dvonog, dvonožen: deus Ci., equi V. konji (morskih božanstev) z ribjim repom, Aegyptii mures bipedes ambulant Plin. hodijo po dveh nogah, bipes asellus Iuv. dvonogi osel = tepec, mensa Mart.; subst. bipedēs -um, m dvonožci: replevit eam (terram) bipedibus et quadrupedibus Vulg.; zaničlj. o osebah: omnium non bipedum solum, sed etiam quadrupedum impurissimus Ci., omnium bipedum nequissimus Modestus ap. Plin. iun.

Opomba: V neutr. pl. bipedia Aug.

bis, num. adv., prislovni števnik (iz st.lat. duis; prim. gr. δίς, lat. bīnī, bi-, bēs) dvakrat, dvojno, dvakratno: non semel, sed bis Ci., bis in potestatem Caesaris pervenit, semel ad Cornifium, iterum in Hispania C., hanc (Munychiam) bis tyranni oppugnare sunt adorti N., bis consulem esse (fuisse, factum esse) Ci., L., Suet. dvakrat konzul biti (iterum consulem esse v drugo konzul biti = kadar kdo še za eno leto dobi konzulsko čast, ne da bi jo vmes prekinil; v pozni lat. in pesn. je bis consul = iterum consul), lagona, quae bis Frontino consule trima fuit Mart., bis improbus fuisti Ci. dvakratno; bis die V., H., Tib. idr. = cotidie bis L. vsak dan dvakrat, bis anno Plin. vsako leto dvakrat, semel aut bis anno Varr. fr. vsako leto enkrat ali dvakrat, toda: bis in die Ca., Ci., L., Cels. ali bis in mense Plin., Suet. ali in anno bis Varr. ali bis in hora V. dvakrat na dan, na mesec, na leto, na uro; bis tanto ali bis tantum Pl., Varr. dvakrat toliko, bis tantum V. dvakrat tako daleč, bis minus Auctor incertus ap. Gell. dvakrat manj. Pri množenju v dvezi z delilnimi števniki: bis bina Ci. dvakrat dva, bis bini Lucr., bis quini V., bis centena milia H. 200000 sestercijev, bis et tricies centena milia Suet.; s prislovnim števnikom: bis milie(n)s L., Auct. b. Afr., Val. Max. 2000, sestertiûm bis miliens Ci.; pesn. in v pozni lat. z glavnimi števniki: bis duo (quattuor, septem, novem, centum) O., bis tres H., bis quinque H., O., bis sex V., O., bis mille Lucr., H., bis quinque viri H. = decemviri; kot hiperbola: aptat bis sex thoraca petitum perfossumque locis V. = na mnogih mestih, bis trium ulnarum toga H. šest lakti široka; z vrstilnim števnikom: bis sextus honos Stat. konzulstvo (ker je pred konzulom hodilo dvakrat po šest liktorjev). — Pomni še zveze: bis terque Ci. ali bisque terque Mart. dvakrat do trikrat, t.j. večkrat kakor enkrat = pogosteje, toda: bis terve Varr. fr., Ci., H. le dvakrat ali trikrat = le redko(krat).

Bīsaltae -ārum, m (Βισάλται) Bizalti, traškomak. ljudstvo ob Strimonu: L., V., Val. Fl.; sg. Bīsalta -ae, m Bizalt(ec): Sid. Od tod adj. Bīsalticus 3 bizaltski; subst. Bīsaltica -ae, f (sc. terra) Bizaltika, Bizaltska dežela: L. = Bīsaltia -ae, f Bizaltija: Gell. Heros eponymos te dežele je Bīsaltēs -ae, m Bizalt, Sin Sonca (Sol) in Zemlje (Terra): Hyg; od tod patronim Bīsaltis -idis, f (Βισαλτίς) Bizaltida, Bizaltova hči Teofana (Theophane), ki jo je Pozejdon spremenil v ovco in z njo spočel Friksovega in Helinega ovna: O.

Bistonēs -um, (pesn.) acc. pl. -as, m (Βίστονες) Bistonci, traško ljudstvo v okolici Abdere in Diceje od Nesta do Bistonskega jezera: Plin.; pesn. = Tračani: Lucan., Val. Fl., Sil. Od tod adj.

1. Bistonis -idis, f (Βιστονίς) bistonska, pesn. = traška: ora, terra O., ales (= Procne Prokna, žena traškega kralja Tereja) Sen. tr.; subst. = Tračanka, zlasti traška bakhantka: H., Ps.-V. (Ciris).

2. Bistonius 3 (Βιστόνιος) bistonski: plagae Lucr.; pesn. = traški: aqua, Minerva (boginja zaščitnica bojevite Trakije) O., sarissae, viri O., tyrannus Lucan. ali rex Sid. = traški kralj Diomed (pri Ps.-V. [Culex] je rex Bistonius Terej), rupes Pr., aves Lucan. žerjavi, turbo Lucan. hud sever, chelys Cl. (o Orfejevi liri); subst. Bistonia -ae, f (sc. terra, Βιστονία) Bistonija = Trakija: Bistoniae magnus alumnus (= Orpheus) Val. Fl.

bisulcus 3 (bi in sulcus) „dvobrazden“, od tod dvocepen, razcepljen, preklan: Col., lingua O., Plin., cauda, forcipes Plin., bisulcum aliquid ferri Tert. škarje; poseb. o živalskih parkljih: ungula Varr. ap. Non., pes O., Plin., pedes Lucr.; subst. bisulcum -ī, n (sc. animal), nav. v pl. dvoparkljaste živali, dvoparkljarji: Plin.

Bithyae (Bitiae) -ārum, f Bitije, skitske ženske, ki naj bi imele po dve zenici v očeh: Plin.

Bituītus -ī, m Bituit, arvernski kralj v vojni Alobrogov z Rimljani: L. epit., Val. Max., Fl., Eutr.

Biturīgēs -um, m Biturigi, kelt. ljudstvo v Akvitaniji južno od Loare: L. Delilo se je na dva rodova: Biturīgēs Vīviscī Biturigi Viviski z glavnim mestom Burdigalo (zdaj Bordeaux): Plin., in Biturīgēs Cubī Biturigi Kubi (pri C. in Sid. le Biturīgēs) z glav. mestom Avarikom (Avāricum), pozneje Biturigami (Biturīgae), zdaj Bourges: Plin.; sg. Biturīx -īgis, m Biturig: Lucan. Od tod adj. Biturīcus 3 bituriški: vitis Col., Isid., Biturīgiacus 3 bituriški: vitis Plin.; subst. Biturīgae -ārum, f Biturige, glav. mesto Biturigov Kubov: Amm., Sid.