Franja

prior -ius (iz *pri-i̯ōs, komp. k stlat. prī, prīs = prae, sor. s prīs-cus, prīs-tinus, prī-dem, prī-die [prim. gr. πρίν], prō [prim. πρότερον]; k temu superl. prīmus iz *prīsmo- (iz *pri-is-mo-))

1. (s)prednji, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): priores pedes N., Plin., priores partes, fossae C., prior pars capitis Plin. predglavje (naspr. aversa pars capitis zaglavje); subst. m priōrēs C. „sprednjiki,“ prvi, prednja vojska, vojaki prve bojne vrste (prvih bojnih vrst).

2. metaf.
a) (po času) (po)prejšnji, predhoden, starejši, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): Ter., H., Col. idr., prioribus comitiis, anno priore, priore aestate Ci., priore loco (prej) causam dicere Ci., consul anni prioris L., prius vinum Plin. lansko, priori posterius … non iungitur Ci., eodem modo haec adspicite ut priora Ci., filiarum priorem Dionysio filio, alteram Dioni nuptum dedit N., Dionysius prior N. starejši, collegae longe aetate priores Gell. dokaj (precej) starejši, prior pueritia Gell. začenjajoča se deška doba; pogosto predik. prvi = prej (izmed dveh): qui angustias prior occupaverit C., res repetiverant priores L., necessitas prior venit L.; tako tudi pleonast.: prior praevenit L.; metaf. o tem, kar je prej bilo, pa ni več, umrl, rajen, rajnki, pokojen: priores fratres Amm.; subst. priōrēs -um, m „tisti, ki so prej živeli“, pred(hod)niki, prednamci: Col., Plin., Sen. ph., Vell. idr., more maiorum O., nomen dixere priores Ortygiam V., priores nostri Plin. iun. prednamci; pri poznejših piscih priores pogosto = predniki v obdobju republike (ljudovlade), prius aevum prejšnji čas = doba republike (ljudovlade), prior populus prejšnji = v času republike (ljudovlade) živeče ljudstvo: T., Plin. iun.
b) (po stopnji ali vrednosti) pred kom (čim) prednost imajoč, izvrstnejši, boljši, poglavitnejši: Ter., Pr., Ap., Val. Fl., res nulla priorque visa est L., nulla prior ales foret Ph., bellante pr. H. močnejši, virtutibus esse priorum H., aetate et sapientiā priores S., numero priores S. močnejši, števil(č)nejši, nil prius, nil melius caelibe vitā H.; nihil prius nec potius visum est quam z inf.: L., quanto prius potiusque est Philippum nobis coniungere quam hos L.; prius est z ut: Sen. ph., Tert. — Acc. n. adv. prius

1. prej(e): O., H. idr., prius exire de vitā Ci., prius praecipere, prius praemeditari L., prius iam dixi Ter. že prej enkrat, id vobis exponam, sed prius … cognoscite Ci., suae prius sunt partes, aliorum dein Ph.; pogosto sledi komparativni stavek s quam: prius quam (quam prius Pr.) in povezano priusquam
a) prej ko(t), prej kakor, preden, za nikalnim glavnim stavkom preden ne. če je stransko dejanje le časovno določilo, stoji v odvisniku ind. (pr., pf. ali fut. II): neque prius destitit, quam urbem clausit N. preden ni (dokler ni) bil zaprl (prim. postquam), omnia experiri certum est prius, quam pereo Ter., priusquam de re publica dicere incipio, pauca querar Ci., si quid mihi acciderit prius, quam hoc tantum mali videro Ci. če pa sta nadredni in odvisni stavek v kaki notranji zvezi (vzrok in učinek), stoji v odvisniku cj.: in omnibus negotiis, priusquam adgrediare, adhibenda est praeparatio Ci. Pri impf. in plpf. vselej cj. (kakor pri cum v zgodovinski pripovedi): non prius egressus est, quam rex eum reciperet N., Numidae, priusquam subveniretur, discedunt in colles S.
b) prej … ko(t), prej … kakor, rajši … ko(t), rajši … kakor: statuerat hos prius iudicio populi debere restitui, quam suo beneficio videri receptos C., Aegyptii carnificinam prius (= potius) subierint, quam ibim violent Ci.

2. metaf. (po)prej, predtem (pred tem), nekdaj, nekoč (naspr. nunc): sed haec prius fuere Cat., otium et reges prius et beatas perdidit urbes Cat.

pristis -is, f (tuj. πρίστις „riba žagarica“) po ljudski etim. potvorjeno v pistrīx -īcis, f

1. vsaka morska pošast, morska žival, velika (morska) riba (poseb. kit, morski pes, morski volk, žagarica (pilar)); v obl. pristis: Plin., Val. Fl., Pl., Non. idr., frons hominem praefert, in pristim desinit alvus V.; v obl. pistrix: virgo pube tenus, postrema … pistrix V. (o Skili (Scili)), Neptunus pistricum dominus Arn.

2. metaf.
a) v obl. pistrix Kit (ozvezdje): Ci. (Arat.), Hyg.
b) v obl. pristis majhna, hitra bojna (vojna) ladja (brzica): comparaverat … lembos pristīsque L., adiectae … quinque pristes erant L. (prej so na teh mestih brali pistrīsque, pistres).
c) Pristis Kit, ime neke Enejeve ladje: velocem Mnestheus agit acri remige Pristim V.

prō¹ (iz indoev. *proH- (lativ osnove per(o)- oddaljen); prim. sor. skr. prá- pred, zelo, prā-tár zgodaj, pratarám dalje, gr. πρό pred, πρό-τερος sprednji, prejšnji, πρωί zgodaj, zarana, praslovansko *pra- prejšnji, prek(o), sl. pra- [prim. pra-ded, prvi, pravi], lit. pra- prek(o), skozi = sl. pro- (predpona; prim. pro-da(ja)ti), got. fra- in far- = stvnem. fir-, nem. ver-)

A. adv. kot prepona

1. pred, prej, izza, naprej, dalje (prim. prod-ire, prod-igere, pro-cedere, pro-cidere, pro-cumbere, proferre, pro-avus idr.).

2. za kaj, za to: prod-esse idr.

3. za = namesto: pro-fecto („kar stoji namesto dejanja“, dejstvo); v tvorbah pro-consul ali pro-praetor (iz pro consule, pro praetore) idr.

4. v primer(jav)i s čim, primerno: prout, proquam.

B. praep. z abl.

I.

1. pred čim, pri glag. premikanja na videz pred kaj; pro = s hrbtom obrnjen proti predmetu, ante = z licem obrnjen proti predmetu: sedens pro aede Castoris Ci., pro curiā L., pro portis in statione erant C., stabat pro litore classis T. pred obrežjem = ob obrežju; od tod copias … pro vallo (oppido) collocaverat C. pred nasipom (taborom (ostrogom), mestom); tako tudi: pro castris copias producere C. peljati pred tabor (ostrog) = čete peljati in razvrstiti pred tabor (ostrog).

2. spredaj na čem ali v čem: pro suggestu loqui C. (spredaj) na odru (tribuni), v zboru, na zborovanju, pro tribunali Ci., statio est pro opere L. (spredaj) na okopih, pro contione L., T. pred skupščino, na skupščini, ob (na) zbor(ovanj)u, pro rostris Suet., pro tectis saxa mittere S. stoječ (spredaj) na strehah = s streh.

3. metaf. za koga, kaj = v obrambo koga, česa, v korist komu, čemu: pro libertate loqui L., dicere pro aliquo Ci., poenas capere pro aliquo S., pro patriā mori H., dimicare pro legibus, pro libertate, pro patriā Ci., haec cum contra legem proque lege dicta essent L., hoc non modo non pro me (ne le ne meni v korist), sed contra me (meni v škodo) est potius Ci., orationes pro se et in alios L., metuo, ne scelerate dicam in te, quod pro Milone dicam pie Ci. —

II.

1. za koga, kaj = namesto: pro vallo carros obiecerant C., pro sertis atque aeneis (sc. loricis) linteas dedit N., fremens plebs centum pro uno dominos factos L., pro consule esse Ci. biti namestnik v provinci, biti prokonzul, pro praetore venire Athenas Ci. kot namestnik, kot propretor, quaestor pro praetore in Hispaniam missus est L. (od tod besedi proconsul, propraetor; prim. tudi pod prō quaestore), pro collegio L. v imenu.

2. kakor, kot, za kaj (o istosti): pro patre esse alicui C., hostibus pro sociis uti S., se pro cive gerere Ci., pro perfugā venire C., pro victis abierunt L., ab insciis pro noxiis conciduntur N., pro certo scire L. zagotovo, pro viso renuntiare C. kot videno, kot dejstvo, pro seditione reserat Cu. toliko kot upor, pro damnato esse Ci. biti toliko kot obsojen, dicere pro testimonio Ci. pri zaslišanju prič povedati, kot (zaslišana) priča izpovedati, facit hoc pro amico C. kot prijatelj, pro amicis L. kot prijatelji, prijateljsko, se pro cive gerere Ci. vesti se kot državljan = izvrševati dolžnosti in pravice državljana.

3. za kaj = v (kot) povračilo, v (kot) poplačilo česa: pro meritis gratiam referre N., pro beneficiis plurimum alicui debere C., pro frumento pecuniam solvere Ci., pro vecturā solvere Ci. —

III.

1. po, v primer(jav)i z (s), primerno čemu, proti čemu: agere pro viribus Ci., pro virili parte Ci., pro tempore et pro re C. po času in okoliščinah, glede na čas in okoliščine, pro portione (gl. portio) L. = pro ratā parte C. v določenem razmerju, pro se quisque Ci. vsak po svojih močeh, vsak zase, pro hominis dignitate amplo funere extulit N., aliquem pro dignitate laudare Ci.

2. po = zaradi, vsled: pro tuā prudentiā, pro tuo amore L., pro imperio Ter. oblastno, zapovedljivo, zapovedujoče, pro eo, quanti te facio Ci. ep. po tem (= glede na to), kolikor te spoštujem, po mojem spoštovanju do tebe; lahko tudi pro eo ac ali atque ali quam prav tako (toliko) kakor: pro eo ac debui Sulpicius in Ci. ep. = po svoji dolžnosti, pro eo est atque … Icti., pro eo, ac si Ci. ali atque si Icti. ali quasi Icti. prav tako, kakor (kot) (da) bi, pro eo, quod Ci. ker tedaj, pro eo ut = prout Ci. potem kakor.

3. po, z (s) = na pobudo, po posredovanju koga, česa: fieri pro tribuno aedilem L., ut pro suffragio renuntiaretur Ci., pro praede litis vindiciarum cum satis accepisset Ci.

Opomba: V zloženkah je o besede pro nav. dolg, kratek je le pred vokali (prŏ-avus, prŏ-inde), včasih pred f (prŏ-fānus, prŏ-fundus) in skoraj vedno v gr. besedah (npr. prŏ-logus = gr. πρόλογος, redko prō-logus).

problēmaticus 3 (gr. προβληματικός) problematičen, negotov, dvoumen, sporen, vprašljiv; subst. problēmatica -ōrum, n problematični (negotovi, dvoumni, sporni, vprašljivi) primeri naslov spisa o medicini: Cael.

probrum -ī, n (subst. stlat. adj. prober -bra —brum; iz *pro-bhr-om k prō-ferō, „kar se komu očita oz. oponaša; prim. gr. προφέρειν)

1. sramotilno očitanje, očitek, zasramovanje, sramotenje, zasramba, graja(nje), psovka, psovanje, sramotilne besede, žalitev, obrekovanje: epistulae plenae in me probrorum Ci. ep., probris aliquem onerare, lacerare L., probris maledictisque aliquem vexare Ci., alios probris, multas laude, omnes promissis accendens T., probra dicere alicui O. očitati komu, probra fundere Sen. tr. ali iactare ali iacere in aliquem L., T., probra ingerere L.

2. meton.
a) sramota: Pl., Ter., O., Sen. tr., Suet., Gell. idr., vitam rusticam probro esse putas? Ci., paupertas probro habetur S., probro res pergi T., probrum inferre (storiti) alicui Ci.
b) sramotno dejanje: Pl., alicui probra obiectare Ci., ignaviae luxuriaeque probra S.; occ. sramodejstvo, nečistost, nečistovanje, prešuštvo, prešutvovanje: Pl., Ter., L., T., Suet., temerat sacraria probro O., probri insimulasti pudicissimam feminam Ci.
c) sramota (o človeku): quoniam ad beatitudinem probra non veniunt Boet.

prō-cēdō -ere -cēssī -cēssum

1. naprej (ven iz česa) iti, pri(haja)ti, stopiti (stopati), korakati, iziti (izhajati), napredovati: Pl. idr., huic civitas obviam processerat Ci., Iugurthae obvius procedit S., pueri, qui visum processerant (sc. ex castello) S. ki so bili šli ven. Beseda, ki dopolnjuje glag., lahko izraža: izhodišče: castris, extra munitiones C., ab aulā O., e praetorio Ci., de castris S., de domo suā Icti.; smer: Babylonem Cu., ad litus O., in agros O., in portum Ci., in forum usque Suet., ante portam L., ultra portas Pr.; izhodišče s smerjo: foribus foras Pl., e tabernaculo in solem Ci.; metaf. tudi o stvareh (npr. vozilih, plovilih in strojih) naprej se pomakniti (pomikati), naprej se premakniti (premikati): aegre procedente carpento Suet., quae (sc. manus) tantum progrederetur, quantum naves processissent C., naves procedunt ex portu ad dimicandum Auct. b. Alx. (od)plujejo iz pristanišča v boj, vineae paulo procedunt S.; o rastlinskih koreninah in mladikah: antequam radices longius procedere possint Varr. razrasti se, germen de cicatrice procedit Col. požene (poganja) iz … ; (o krajih) razprostirati se, segati (do, kam), (naprej) štrleti, raztezati se, razširjati se: processerat litus Plin. iun., procedit Italia, inde procedit Africa Mel., Lydia super Ioniam procedit Plin.; tako tudi: ut in pedes binos fossa procedat Plin., cubitus rotundus paulum procedit Cels.; (o besedah idr.) iz ust pri(haja)ti, uiti (uhajati), uteči (utekati), iziti (izhajati): voces procedebant contumaces T., ab imperatoribus, de aulā Cod. I.; occ.
a) (o javnih sprevodih) naprej se pomakniti (pomikati), zače(nja)ti se pomikati: funus procedit Ter.; poseb. o slovesnem mimohodu konzulov idr. ob nastopu službe: vidisti Latios consul procedere fasces Sil.; potem o konzulih idr. slovesen mimohod imeti, v slovesnem mimohodu (sprevodu) iti (stopati), tudi = nastopiti (nastopati) svojo službo: Cod. I., Cl., Lact.
b) (kot voj. t.t.) „izkoračiti“, korakati iz česa, iziti (izhajati), odriniti, naprej se pomakniti (pomikati), napredovati: paulatim C., S., tacito agmine Sil., ad Rutili castra S., ad dimicandum, ante signa, in medium campi L., in aciem processum est L., paulo longius a castris C., viam tridui C. naprej se pomakniti za tri dni hoda.
c) (o zvezdah in o javnosti) prikaz(ov)ati se, (po)javiti se, pojaviti (pojavljati) se, poroditi (porajati) se, (javno) nastopiti (nastopati) kje, pri(haja)ti kam: processit Caesaris astrum V., processit vesper (večernica) Olympo V., in contionem L., in publicum L., Icti., in medium Ci. stopiti med množico, cum veste purpureā Ci., ornato capillo Pr., in pedes Plin. pojaviti se (pri rojstvu) z nogami naprej = roditi (rojevati) se z nogami naprej; o igralcu: huc processi sic cum servili schemā Pl.; o sodni priči: ad forum procedere Pl.; (v časovnem pomenu) pren.: nunc volo subducto gravior procedere vultu Pr. dostojneje nastopiti = lotiti se resnejših reči, posteaquam philosophia processit Ci. je nastopila = je zaživela; šalj.: altera iam pagella procedit Ci. ep. že se prikazuje druga stran = začenjam že drugo stran.

2. metaf.
a) (v časovnem pomenu) naprej se pomakniti (pomikati), naprej teči (hiteti), napredovati, teči, poteči (potekati), preteči (pretekati), miniti (minevati), preiti (prehajati): dies procedens Ci., dies processit V., ita tempus procedere S., procedente tempore Plin., Plin. iun. ali procedentibus annis Petr. v teku časa (let), cum iam nox processisset N. ko je bilo že pozno v noč, multum diei processerat S., plerumque noctis processit S.; o osebah: si (sc. puer) aetate processerit Ci. postal starejši, quantum aetate procedebat Ci. ko je postajal starejši; o dejanjih v času = v teku česa = med čim: procedente actu, cruciatu Q.; occ. (z)goditi se, dogoditi (dogajati) se, pripetiti se, (do)vršiti se: quid processit ad forum hic hodie novi? Pl., quod ita procedit, si … Ulp. (Dig.); procedit z inf.: igitur non procedit (ne velja, ne koristi, ni primerno, prav odveč je) quaerere an … Paul., ut procedat (da bi kazalo) in fure manifesto tractare de condictione Ulp. (Dig.).
b) napredovati, doseči (dosegati) napredek, priti (prihajati) naprej (v ospredje), priti na kakem področju tako in tako daleč, uspe(va)ti, povzpe(nja)ti se: magna pars operis processerat C., procedente libro, opere Q., processit honoribus longius Ci., procedere in philosophiā Ci., longius procedere iras V. raste; o delavcih: opere processerant C. so pri delu dosegli napredek; occ. α) nadaljevati se, obstajati, ne prekiniti (prekinjati) se, ne (pre)neha(va)ti (se): stationes procedunt L., stipendia iis procedunt L. jim nepretrgoma teče. β) (isto) vrednost imeti, šteti se, veljati: singulae (sc. oves) pristinis ut procedunt Varr., procedit non gentis honos Val. Fl., quod procedit in hereditate liberti Dig. γ) dalje iti, preseči (presegati, presezati) kaj, iti, priti, seči (segati, sezati) do česa, preko česa, (po)vzpeti ((po))vzpenjati) se do česa, kam, zaiti kam: ultra (v govoru) Q., liberius altiusque S. svojo nalogo preseči (presegati), nec ultra minas processum est L., ne in infinitum procedat disputatio nostra Col. ne zaide, in dando et credendo longius procedere Ci. predaleč iti, prestopiti (prestopati) mero, iti preko mere (čez mero), biti nezmeren, in multum vini procedere L. navleči se ga, zelo se napiti vina, precej se ga nalokati, upijaniti se, postati pijan, quo ciborum conditiones processerint Ci. kako daleč da so šli z … , mentio eo processit, ut … L. je toliko uspel, da … , eo magnitudinis, vecordiae procedere S. priti (povzpeti se) do tolik(šn)e … , dicendi non ita multum laude processerat Ci.
c) imeti uspeh, uspe(va)ti, doživeti (doživljati) razcvet, doseči (dosegati) napredek, napredovati, (do)goditi se, poteči (potekati), odsédati se, sponesti (sponašati) se: Ter. idr., bene, prospere, pulcherrime procedere C., tardius procedere S., venenum non processerat T., medicina processit Col., haec minus prospere procedebant N., cum apertā vi parum procederet consulis res L., ubi multa agitanti nihil procedit S.; o osebah: processisti hodie pulchre Ter. danes si imel (uspeh =) srečo, danes si bil srečen, audire est operae pretium procedere recte, qui … Enn., H.; occ. α) posrečiti se, po sreči (posreči) iti, po sreči (posreči, srečno) poteči (potekati), po sreči (posreči, srečno) se iziti, po sreči (posreči, srečno) se izteči (iztekati): id parum processit L. se ni posrečilo, si processit Ci., ita Mario cuncta procedere S., alicui nihil procedit S., alicui consilia procedunt L. β) priti prav, biti v korist, koristiti, pomagati: Ca., mea bene facta rei publicae procedunt S., illi procedit rerum mensura tuarum O. — Od tod adj. pt. pf. prōcēssus 3 „v starosti naprej pomaknjen“ = prileten, star: uxor mea sterilis et processior in diebus suis Aug. že bolj (precej) priletna, že bolj (precej) v letih.

procerēs -um, m (iz pro k adj. *pro-cos = spredaj, naprej obrnjen, analogno po pauperes; prim. stlat. procī s sinkop. gen. pl. procûm imenitniki, lat. reci-procus = nazaj in naprej obrnjen, procul, gr. πρό-κα naprej obrnjen, takoj, sl. proč) prvaki, glave (glavarji), veljaki, vplivneži, vplivniki, bo(l)jarji, imenitniki, odličniki, ugledneži, dostojanstveniki, velmožje, plemiči, plemenitaši, plemstvo, gospodje, gospoda (naspr. vulgus, pauperes): Pl., V., Iuv., Plin. iun., Sil. idr., audiebam nostros proceres clamitantes Ci. ep., Latinorum L., iuventutis L. najimenitnejši med patricijskimi mladeniči, poseb. najimenitnejši izmed patricijskega viteštva, civitatis T.; sg.: agnosco procerem Iuv. enega izmed najimenitnejših; metaf.
a) o čebelah: Col.
b) prvaki, (največji) mojstri, velemojstri, (največji) strokovnjaki, (največji) poznavalci v umetnosti, stroki ipd.: artis eius, sapientiae Plin., gulae Plin. največi sladokusci (poslastniki).

prōcēssus -ūs, m (prōcēdere)

1.
a) pomikanje naprej, napredovanje, prodiranje naprej, naskok, naval, napad: rapidus turmarum Amm.
b) napredovanje = tek, tok: amnis Sen. ph.
c) occ. izstopanje, štrlenje, izboklina, štrlina, vzmoljava, molečica kakega telesnega dela, meton. pomol, štrlina, izbočina, izboklina, vzboklina, molečina, nastavek, podaljšek, izrastek: Cels.

2. klas. le metaf.
a) napredovanje, napredek, razvoj (naspr. recessus): gradus et quasi processus dicendi Ci. postopno napredovanje, sin in processu coepit crudescere morbus V.
b) o času = napredovanje, tek: temporis Amm., Cod. Th., Arn., temporum Lact., Porph., aetatis Lact., ternis dierum ac noctium processibus Prud.

3. occ. ugoden (dober) napredek, rast, uspeh, sreča: Auct. b. Alx., Sen. ph., Iuv. idr., tantos processūs efficiebat, ut … Ci., fortuna tua processūs habeat O., se in Graecis litteris magnum processum habere et in Latinis nonnullum Ateius Praetextatus ap. Suet.

4. slovesni prihod konzula ob nastopu službe: Dig.

prō-cidō -ere -cidī (prō in cadere)

1. (naprej) pasti (padati), pasti (padati) na kolena, zgruditi se, zrušiti se: postquam relictis moenibus rex procidit, heu, pervicacis ad pedes Achillei H., pars muri prociderat L., turres cum ingenti fragore prociderant Cu.

2. (o telesnih delih) bolezensko izstopiti (izstopati), povesiti (povešati) se, (ven) moleti, (ven) štrleti, zdrkniti, izpasti (izpadati), prolabirati: oculi procidunt Cels., vulva et sedes procidens Plin.; pt. pr. subst.: procidentia sedis, procidentia sedis vulvaeque Plin. izstopajoči (ven štrleči) deli.

prōcidu(u)s 3 (prōcidere)

1. tisti, ki je padel ali se je zgrudil naprej, padel, zgruden, (naprej) padši, (naprej) zgrudivši se: Sid., salix Plin., scrutantur galeas frigentum inventaque monstrant corpora, prociduae super externosque suosque Stat.

2. (o telesnih delih) bolezensko izstopajoč, izstopivši, izpadel, prolabiran, (ven) moleč, (ven) štrleč: sedes, umbilicus Plin.

prōcīnctus¹ -ūs, m (prōcingere)

1. „opasanost“, „opasanje“ = pripravljenost na boj; le v zvezah
a) in procinctu v bojni opravi, pripravljen na boj, pod orožjem: Plin. idr., neque in procinctu et castris habiti T. tj. v vaji z orožjem, carmina in procinctu facta O., testamentum in procinctu facere Ci., Gell., G., Inst. delati oporoko na bojnem polju pred bojem (jur. t.t. o vojakih, ki so pred bojem svojim bojnim sotovarišem zaupali svojo oporoko).
b) ad procinctum v boj (bitko): tendere ad procinctum Plin.
c) pren.: severitatem abditam, clementiam in procinctu habeo Sen. ph. imam pripravljeno, nisi in procinctu paratamque ad omnes casus habuerit eloquentiam Q. pripravljeno na odgovor, oratorem armatum semper ac velut in procinctu stantem Q., militem Christi in procinctu semper belli positum Cassian.

2.
a) vojaški podvig, vojaško udejstvovanje, vojni čin: Lentiensibus, Alamannicis pagis, indictum est bellum collimitia saepe Romana latius irrumpentibus. Ad quem procinctum imperator egressus in Raetias camposque venit Caninos Amm., Galliarum tractus et situm ostendere puto nunc tempestivum, ne inter procinctus ardentes proeliorumque varios casus ignota quibusdam expediens imitari videar Amm.
b) bitka, boj, spopad: reparare (sc. munimenta tria) pro tempore cogitabat et ilico sunt instaurata procinctu paulisper omisso Amm., hoc modo post procinctus ancipites rei publicae sex provinciae sunt quaesitae Amm., in procinctu versari Dig.

prōclāmātor -ōris, m (prōclāmāre) kričač (o slabem odvetniku): non enim causidicum nescio quem neque [pro]clamatorem aut rabulam hoc sermone nostro conquirimus Ci.

prōcōnsulāris -e (prōcōnsul) prókónzulski, prókonzuláren: Ap., L. epit., M. idr., ius T., Lamp., Vop., pallium Vop., salarium T., munus Fr., imperium Gell., Val. Max., T., Lamp., Vop., potestas Amm., vir ali samo proconsularis T. = prokonzul, imago L. senca konzulske oblasti (o vojaškem tribunatu s konzulsko oblastjo, ki je nekaj časa nadomeščal konzulat), gesta Aug.

prō-creō -āre -āvī -ātum (prō in creāre)

1. (za)roditi, spoče(nja)ti, zaploditi: Plin. iun., Hyg. idr., partes corporis ad procreandum aptissimae Ci., triplicem virili sexu partum Pac. ap. Non., liberos ex (s) tribus uxoribus N., de (z) matre familias duos filios Ci.; (o živalih in rastlinah) (za)ploditi, zaplajati, zaplojevati: Varr., O. idr., sues multiplices fetūs procreant Ci., semina truncos ramosque procreant Ci.

2. metaf. (po)roditi = prinesti (prinašati), da(ja)ti, povzročiti (povzročati); v pass. tudi = nasta(ja)ti: hic sensus animantum procreat omnes Lucr., quod natum est, id procreat usum Lucr., quales utraque civitas cives procreasset N., locus, qui hanc virtutem procreavit Ci., inter arma civium (sc. tribunatum) procreatum (nastati, nastalega) vidimus Ci., leges ex malis moribus procreantur Macr.

procul, adv. (iz prŏculus ali prŏculum, razširjeno iz *pro-co- (izpeljanka iz prŏ, gl. pod prō in proceres); prim. sl. proč)

1.
a) acc. v daljavo, na dalj(av)o, daleč tja: abire, abscedere O., digredi N., arbitris p. remotis S., tali p. pellite O., sacra publica ab incendiis p. auferre L., p. exstructa canistra H. v daljavo = kvišku (visoko) nagrmadeni.
b) abl. iz dalj(av)e, iz daljnega, (i)zdaleč, oddaleč (od daleč), na daleč: attendere Ci., conspicere aliquem N., tela conicere C., p. e fluctu cernitur Aetna V., non iam p., sed hic praesentes dii templa defendunt Ci.
c) loc. v daljavi, daleč: p. inde L., Mel., iam p. abesset N. biti že precej oddaljen, serta p. iacebant V., p. este, profani V. oddaljite se, est p. in pelago saxum V.; pogosto pri abl. ali s praep. a(b): haud p. ab eo loco N., p. a domo L., p. a conspectu Ci., p. a castris constiterunt C., p. mari, coetu hominum L., p. amne Cu., p. castris T., patriā procul Enn. fr., haud p. muris Cu., haud p. Romanis praesidiis L.

2. metaf. biti daleč, biti oddaljen od česa, biti brez česa: p. negotiis H., p. dubio L. brez dvoma, haud p. ab inopiā omnium rerum L., p. voluptatibus habiti T. ker so morali biti brez zabav, p. errare S. zelo se motiti, non p. abhorret ab insaniā Ci., animus tanto facinore p. abhorrens Cu., sine irā et studio, quorum causas p. habeo T. za kar nimam pran nobenega razloga; haud (nec) p. (ab)est, quin … L. malo (toliko) da ne … ; occ. (o vrednosti): aes p. a Corinthio Plin. precej slabši kot … ; (o času) dolgo: durabisne p.? Stat., haud p. occasu solis L. ne dolgo (= malo) pred sončnim zahodom.

prō-cumbō -ere -cubuī -cubitum (prim. cubāre)

1. naprej se položiti (polagati), naprej se zlekniti (zlekovati), naprej leči (legati), naprej se nagniti (nagibati), naprej se upogniti (upogibati), skloniti (sklanjati) se: Pl., Plin. iun., Stat., Suet., Amm. idr., olli (sc. remiges) certamine summo procumbunt V. = poprijemajo za vesla, tigna procumbunt secundum fluminis naturam C. grede se nagibajo (so nagnjene) glede na tok reke, p. in vicini domum semipedem Icti. (o steni), planities sub radicibus montium procumbit Cu. leži (se razprostira) poševno pred vznožjem gorovja = vznožje gora visi proti planoti; tako tudi: mons Haemus vasto iugo procumbens in pontum Plin.; (v sovražnem pomenu) planiti na kaj: quos procumbet in armos (sc. leo)? Mart.; pren. vda(ja)ti se čemu, preda(ja)ti se čemu, prepustiti (prepuščati) se čemu, pogrezniti (pogrezati) se v kaj, kam: p. in voluptates (naspr. abstinere voluptatibus) Sen. ph.

2. vreči se na tla, na tla pasti (padati), (z)gruditi se, klecniti (klecati), (z)rušiti se, porušiti se, leči, uleči (ulegati) se, ponižati (poniževati) se: bucula procumbit in ulvā V., alces procumbunt C., loco herbido procubuit L., p. quietis causā C., p. in genua Cu.; o molilcih in prosilcih: p. templis Tib., procumbit humi pronus O., flexo p. genu O. pasti na upognjeno koleno, p. alicui ad pedes C. ali ante pedes Petr. ali ad genua alicuius L. ali alicui ad genua Petr. ali (pesn.) genibus O. pasti na kolena (pred kom), senatu ad infimas obtestationes procumbente T. ko se je senat kleče poniževal; frumenta imbribus procubuerant C. se je bilo poleglo, procumbunt nemora Lucan., cum ventus procumbit Lucr. se poleže, agger in fossam procubuit L., ulmus in aram procumbebat Plin. se je zvračal (prevračal), je padal, tecta … super habitantes procumbunt Q., domus procumbit in domini caput O., moenia procubuisse O.; v pomenu pass. glag. (= caedi): dextrā alicuius p. V., procumbit humi bos V. telebne na tla = se pobije, procumbere alicui T. podleči komu, pred kom (v boju).

3. metaf. propasti (propadati): res procubuere meae O., Euandri totam cum stirpe videbit procubuisse domum V., fluentem procumbentemque rem publicam restituere Vell.

prō-currō -ere -currī in -cucurrī -cursum (prō in currere)

1. naprej (s)teči, naprej (z)drveti, naprej (se) (za)dreviti, naprej skočiti (skakati), naprej (po)hiteti, teči, hiteti, pohiteti, odhiteti, prihiteti, planiti, (pri)dreti, (za)dreviti: milites visendi causā laeti ex castris procurrebant C., matres familias in publicum (na ceste) procurrunt C., p. in vias L., longius V., in freta O. k morju, in ius H. na sodišče, in vestibulum regiae Cu. hiteti ven v … ; occ. (kot voj. t.t.) naprej se pomakniti (pomikati), naprej se premakniti (premikati), naprej (z)drveti (dre(vi)ti), zapoditi se, jurišati, napredovati, prodreti (prodirati), pridreti, dvigniti se, iti ven iz česa, oditi, odkorakati: Front., ex cornu, ex acie, extra aciem C., ad repellendum hostem C., contra Laurentum V.; abs.: telum contorsit in hostes procurrens V., hostes repente celeriterque procurrerunt C.; o živalih: aries frequenter in pugnam procurrit Col.

2. metaf.
a) naprej teči, naprej dreti: alterno procurrens gurgite mare V., cuius testa procurreret longius Min.
b) (o krajih) (naprej, ven) moleti, štrleti, strčati, raztezati se, razprostirati se, segati (sezati): Plin., Plin. iun. idr., (sc. Sicilia) tribus scopulis procurrit in aequor O., in saxis procurrentibus haesit V., latus mille … stadia in logitudinem procurrit Cu.

3. pren. napredovati, naraščati, množiti se: ultra Corn., impetu quodam … ad mortem Plin. iun. drveti smrti nasproti, pecunia procurrens Sen. ph.

prōd-eō -īre -iī -ītum (prōd [gl. pod prō] in īre)

I.

1. (pr)iti ven, iziti (izhajati), vrniti (vračati) se, pri(haja)ti, iti, stopiti (stopati) iz česa, kam: candidato consulari obviam prodiere multi Ci. Z izraženim izhodiščem: ex portu C., ab antro O., de rupe Auct. b. Afr., utero O.; z nakazano smerjo: foras Pl., Ph., nemo huc prodit Ter., ad colloquium C., in funus Ter., Varr. iti za pogrebom, in turrem Sen. ph., in publicum prodire Ci., Iust. ali samo prodire Ter., L. javno se (po)kazati; occ. javno nastopiti (nastopati): Pl., in scaenam Ci., N., Suet. na odru, in contionem populi N. v zboru, na zborovanju, na skupščini, si testis (kot priča) prodierit Capito Ci.

2. metaf. (po)kazati se, pojaviti (pojavljati) se, na dan priti (prihajati), na dan (na svetlo) stopiti (stopati), nasta(ja)ti, posta(ja)ti: prodit bellum O., aurum prodierat O., eloquentia prodiit in lucem Ci., iuvenum prodis publica cura H., prodis ex iudice Dama H. postajaš iz (sodnika, porotnika =) svobodnjaka suženj. —

II.

1. naprej se pomakniti (pomikati), naprej iti: longius C., columbae prodeunt volando V. letijo dalje, p. in proelium C., ad fauces C. (o ladjah); pren.: est quādam prodire tenus H. (pr)iti (prodreti) do kod (do neke meje), p. extra modum Ci. prestopiti (prestopati) mero, ne ad extremum prodeatur Ci. da se ne zaide v skrajnost, consuetudo et serpere et prodire (prodirati, širiti se) coepit Ci.

2. metaf.
a) o rastl. na dan pri(haja)ti, pojaviti (pojavljati) se, pognati (poganjati) kali, (vz)kliti, (vz)kaliti, vznikniti (vznikati), (z)rasti, pognati (poganjati) iz česa, od kod: Varr., O., Col., Plin.
b) o solzah pojaviti (pojavljati) se, pri(haja)ti, izvirati: lacrimae saepicule de gaudio prodeunt Ap.
c) o vzpetinah, štrlinah (naprej) moleti, izstopati štrleti, strčati: immodico prodibant tubere tali O., rupes prodit in aequor V., in angulos prodeunte rostro Plin.

Opomba: Vulg. fut. I prodiet, prodient: Eccl.; star. prodinunt = prodeunt: Enn. ap. Fest.

prōdigium -iī, n (iz *prōd-agiom: *prōd- gl. pod prō, *agiom iz āio „prerokovano“ ali „prerokovanje“)

1. čudežno, večinoma zlokobno (zlovešče, zlonosno) znamenje: Acc. fr., Pac. fr., S., Col., Val. Max., Fl. idr., vim eius (sc. Cereris) multa prodigia declarant Ci., prodigium laetum Plin., prodigiis turbatus O., multa eo anno prodigia evenere T., prodigia procurare L., suscipere curareque L., piare T., fames in prodigium accipiebatur T.

2. metaf. nenaravno dejanje, grozljivo (zlovešče, zlonosno) dejanje, nezaslišanost, pošastnost, grozovitost, nenaravnost, neverjetno(st), gorostasnost, nemogoč(n)ost (nemogoče): non mihi iam furtum, sed monstrum ac prodigium videbatur civitatum frumentum improbare, suum probare Ci.; meton. pošast, monstrum, prikazen, čudo, spak(a), spaček, nakaza, nakazen: non ego prodigium … deus sum O., prodigium triplex O. (o Kerber(j)u), Cresia prodigia V., fatale portentum prodigiumque rei publicae Ci. (o Klodiju).

prōditrīx -īcis, f (fem. k prōditor) izdajalka, izdajnica: numinum Serv., patris Lact.; o abstr.: fama proditrix Prud.