Franja

Palmōra -ae, f Palmíra, mesto v Siriji, v sv. pismu stare zaveze Tadmōr, pozneje prestolno mesto palmirskega kraljestva za časa Odenata in njegove soproge Zenodije, eno najsijajnejših mest Vzhoda (zdaj velikanske razvaline pri trgu Tadmor): Plin. — Od tod adj. Palmyrēnus 3 palmírski: Plin.

pālus¹ -ī, m (*pag-slos: pangere, pacisci)

1. kol: Varr., Tib., Vitr. idr., figere palum in parietem Pl., ad palum adligati Ci., palo suspendere aliquid O.

2. kot voj. t.t. kol, predstavljajoč nasprotnika, ki ga je moral mladi vojak napadati, ko se je uril za boj; od tod pren.: exerceamur ad palum Sen. ph. bodimo pripravljeni na napade usode.

3. metaf. moško spolovilo: ruber porrectus ab inguine palus H. — Soobl. pālum -ī, n: Varr.

Pammenēs -is (in -ī), m (Παμμένης) Pámen, atenski retor, Brutov učitelj: Ci. Od tod Pammenius 3 Pámenov: [sed] Pammenia illa mihi non placent Ci. ep. Pamenova zadeva, zadeva v zvezi s Pamenom.

Pamphōlia -ae, f (Παμφυλία) Pamfílija, pokrajina v južni Mali Aziji zahodno od Kilikije: L., Ci., Mel., Plin., Stat. — Od tod adj. Pamphōlius 3 (Παμφύλιος) pamfíl(ij)ski: Ci. ep., Plin., legati, mare L., tellus Lucan.; subst. Pamphōliī -ōrum, m (Πάμφυλοι) Pamfíl(ij)ci: Ci.

Panchāia -ae f (Παγχαΐα) Panhája, mitični otok ob Srečni Arabiji v Rdečem morju, sloveč po dragih kamnih, kadilu, dišavah idr.: V., Tib., Plin. — Od tod adj.

1. Panchaeus 3 ali Panchāius 3 (Παγχαῖος) panhájski: Lucr., V. (Cul.), Tib., Cl., tellus, rura O.; od tod subst. Panchaei -ōrum, m Panhájci, preb. Panháje: Mel.

2. Panchāicus 3 panhájski: resinulae Arn. kadilo.

Pandīon -onis, acc. -ona, m (Πανδίων) Pandíon, atenski kralj, oče Prokne in Filomele: O., Pandione nata O. = Prokna ali Filomela, Pandionis populus Lucr., Cecropiae Pandionis arces Mart. — Od tod adj. Pandīonius 3 Pandíonov: Athenae O., volucres Sen. tr.; pesn. tudi = aténski: arces Cl.

pangō -ere, panxī, panctum in (v pomenu pacisci) pepigi, pactum (iz indoev. kor. *pāg-, *pāk- utrditi, spahniti, strniti; prim. gr. πήγνυμι, dor. πάγνυμι utrjevati, strjevati, πηγός trden, močan, πάγος, πάχνη slana, sren, zmrzal, got. in stvnem. fāhan = nem. fangen, lat. pax, pagina, pacisci, com-pages, stlat. pago (paco) -ere = pango: Tab. XII) utrditi (utrjevati), od tod

1. zabi(ja)ti, zasaditi (zasajati): clavum L., ancoram litoribus O., litteram in cera Col. vtisniti; occ. saditi, vsaditi (vsajati): ramulum Suet.; pesn.: filios Pr. roditi; meton. obsaditi, zasaditi (zasajati): colles Pr., vitiaria malleolis Col.

2. pis(me)no sestaviti (sestavljati), (s)pisati: Theopompio genere Ci. ep., de pangendo nihil fieri potest Ci. ep. s pisateljevanjem ne bo nič; zložiti (zlagati): poemata H., carmina T., Lucr., aliquid Sophocleum Ci., versum Gell., versus de natura rerum Lucr., pangendi facultas T. spretnost v stihotvorju (verzifikaciji). Od tod: neque prima per artem temptamenta tui pepigi V. tudi nisem prej umetelno (lokavo) preizkušal tvojega srca; occ. opevati, peti, prepevati o čem: facta patrum Enn. ap. Ci., ad tibias egregia superiorum opera carmine comprehensa Val. Max.

3. določiti (določati), ustanoviti (ustanavljati), skleniti (sklepati), dogovoriti (dogovarjati) se, izgovoriti (izgovarjati) si, pogoditi (pogajati) se (= pacisci, le v obl. pt.): Corn., Suet., foedera V., pacto foedere provinciarum Ci., pacem L., amicitiam, societatem cum aliquo L., pretium libertati T., pacta et constituta cum Manlio dies Ci.; z gen. ali abl. pretii: tanti pepigerat L., non fuit armillas tanti pepigisse Sabinas O., pretium quo pepigerant L., ducentis Philippis pepigi Pl.; z zahtevnim stavkom: Suet., pepigit, ne illo medicamento … uteretur Ci., ut vobis mitterem ad bellum auxilia pepigistis L., pepigere, … obsidia … capesserent T.; z inf. = obljubiti (obljubljati): Ap., obsides dare pepigerunt L., pepigere fraudem inimicorum ulcisci T.; occ. (o ženitni pogodbi, zaroki): quae pepigere viri, pepigerunt ante parentes Cat. zveza, ki so jo sklenili … , te peto, quam lecto pepigit Venus aurea nostro O. je obljubila, haec mihi se pepigit, pater hanc tibi O. ta se je zaročila z menoj, to pa je obljubil oče tebi.

Panopolis -is, f (Πανῶν πόλις) Panópolis (Panópola): Plin. Od tod Panopolītes -ae, m panopolítski, sodeč k mestu Panópolis: Plin.

Panormus (Panhormus) -ī, f (Πάνορμος) Pánormos, ime več mest, poseb.

1. starodavno in znamenito mesto na severnem obrežju Sicilije ob ustju reke Oreta (Orethus), fen. naselbina, imenovana po fen. „Panhorm (panhorm)“ = „velika skala“ (od tod obl. Panhormus v rokopisih in izdajah, zdaj razvaline pri Palermu): Ci., L., Mel., Sil. — Soobl. Pan(h)ormum -ī, n Pánormum: Plin. — Od tod Pan(h)ormitānus 3 panormski, iz Pánorma: legati Ci.; subst. Pan(h)ormitānī -ōrum, m Panormitáni, preb. Panorma: Front.

2. mesto na otoku Samos: L.

pānsa -ae, m (pandere) širokonog, širokonožec; od tod rim. priimek Pānsa -ae, m Pánza: Plin., npr. C. Vibius Pansa Gaj Vibij Panza: Ci.

Panthous ali Panthoos: Hyg. ali skrč. Panthūs z vok. Panthū: (Πάνϑοος, Πάνϑους) Pántoos, Otrisov (Othrys) sin, oče Evforba. Od tod patron. Panthoidēs -ae, m (Πανϑοίδης) Pantoíd

1. Evforb: O.

2. = Pitagora, ker je trdil, da biva v njem Evforbova duša: H.

Panticapeum -i, n (Παντικάπαιον) Pantikapájon, mesto na Kimerijskem Bosporju: Plin., Eutr., Amm. — Od tod Panticapaeenses -ium, m Pantikapáj(on)ci, preb. Pantikapajona: Plin. — Soobl. Panticapaeon: Mel.

pāpa² (pappa) -ae, m (prim. gr. πάππα, πάππας oče, παππίας očka, πάππος ded, got. papa oče, škof, nem. Papst; otroška beseda) oče, od tod škof: Eccl.

Paphlagō -onis, acc. pl. -as, m (Παφλαγών) Paflagón(ij)ec, preb. maloazijske pokrajine Paflagonije: Pl., N., Mel.; Paflagon(ij)ci so prišli v pregovor zaradi svoje robatosti: rustici homines Paphlagones appellati Cu. — Od tod adj. Paphlagonius 3 (Παφλαγόνιος) paflagón(ij)ski: Plin.; subst. Paphlagonia -ae, f (Παφλαγονία) Paflagónija, maloazijska dežela med Pontom in Bitinijo: L., Ci., Cu., Mel., Plin.

Paphos ali Paphus -ī, f (Πάφος) Páfos

1. Pigmalionov sin, ustanovitelj mesta Pafos: O., Hyg.

2. mesto na Cipru s starim Venerinim svetiščem: H., V. — Od tod adi. Paphius 3 (Πάφιος)
a) páfoški, páfijski, cíprski: Venus T., heros (= Pigmalion) O., thyrsi Col. poet. storži pafoške solate, pafoška solata.
b) páfoški, páfijski = Veneri posvečen: myrtus O., columbae Mart.; subst. Paphiē -ēs, f (Παφίη)
a) Páfoška, Pafošanka, Páfijka, Venerin vzdevek: Mart., Aus.
b) pafoška solata: Col. poet.

pāpiliō -ōnis, m

1. metulj: Col., Plin., Mart., ferali mutant cum papilione figuram O. (o metuljih, ki so bili upodobljeni na nagrobnih spomenikih kot podoba duše).

2. šotor (od tod fr. pavillon), paviljón: Tert., Vulg., in expeditionibus apertis papilionibus prandit atque coenavit Lamp.

Pāpiniānus -ī, m Papiniján, s celim imenom Aemilius Papinianus Emilij Papinijan, rimski jurist, sodobnik in prijatelj cesarja Septimija Severa. Od tod Pāpiniānista -ae, m papinijánec, papinijaníst = Papinijanov posnemovalec = vnet (marljiv) pravnik: Dig., Cod. Th., Iust.

Papīrius 3 Papírij(ev), ime rim. rodu. Znani so

1. Cn. Papirius Gnej Papirij, konzularni tribun l. 382: L.

2. L. Papirius Lucij Papirij, pretor l. 332: L. idr. Najimenitnejši v rodu je bil L. Papirius Cursor Lucij Papirij Kurzor, petkrat konzul, dvakrat diktator v samnijski vojni: L., Aug.; od tod adj. Papīriānus 3 Papírijev: domus Ci., tribus L., Val. Max., lex Plin.

Pāpius 3 Pápij(ev), ime rim. rodu. Najimenitnejši predstavniki so:

1. C. Papius Gaj Papij, tr. pl. l. 65, sprožitelj zakona lex Papia de peregrinis exterminandis: Ci.

2. M. Papius Mutilus Mark Papij Mutil, konzul za časa Avgusta, s Popejem (Poppaeus) sprožitelj zakona, imenovanega lex Papia Popaea za pospeševanje zakonskih zvez: T.; od tod adj. Pāpius 3 Pápijev: lex Ci. idr.

3. Pāpia -ae, f Pápija, Opijanikova žena: Ci.

pappus (pappos) -ī, m (gr. πάππος)

1. star mož: Varr.; od tod starec = ded: Aus.

2. bot. kodéljica (dozorelo socvetje, puh) na semenih nekaterih rastlin: plumas avium papposque volantis Lucr., proprietatem habet fructum amittendi lanugine (pappum vocant), quod nulli alii arbori evenit Plin., pappi carduorum flores P. F.

3. bot. masleni grínt (= erigeron): caput eius numerose dividitur lanugine, qualis est spinae, inter divisuras exeunte; quare Callimachus eam acanthida appellavit, alii pappum Plin.