Franja

sē-iugō -āre (–) -ātus ločiti (ločevati), odločiti (odločevati), izločiti (izločevati, izločati), oddeliti (oddeljevati), razdružiti (razdruževati), razdvojiti (razdvajati): singulis granis rite dispositis atque seiugatis AP.; kot adj. pt. pf. sēiugātus 3 ločen, razločen, oddeljen: humani animi eam partem, quae sensum habeat, non esse ab actione corporis seiugatam CI., haec ipsa verba solo excerpta et ab ordine suo seiugata AP.; s samim abl.: si spiritus corpore suo semel fuerit seiugatus AP.

sēiūnctiō -ōnis, f (sēiungere) ločitev, ločevanje, oddelitev, oddeljevanje (kot ret. t. t.): propositioque quid sis dicturus et ab eo, quod est dictum, seiunctio CI., propositioque quid sis dicturus et ab eo, quod est dictum, seiunctio et reditus ad propositum Q., nam quo modo iudex doceri potest, si desit illustris explanatio, propositio, promissio, finitio, seiunctio, expositio sententiae suae Q.; metaf. ločitev nravi = razpor, spor, prepir, svaja: extat orationis antiquae satis efficax ad concordiam fabula, quā dissedisse quondam humanos dixit artus, quod omnibus opere fungentibus solus venter immunis ageret; deinde moribundos eā seiunctione redisse in gratiam FL.

Sēius 3 Séj(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. M. Seius Mark Sej, bogat rimski vitez, edil l. 74, Ciceronov in Atikov prijatelj: VARR., CI.

2. M. Seius Mark Sej, prijatelj Decima Bruta, je l. 52 tožil Lucija Savfeja: CI. EP.

3. Q. Seius Postumus Kvint Sej Postum; Klodij ga je dal zastrupiti, ker mu ni hotel odstopiti svoje hiše: CI.

4. Seius Tubero Sej Tubero(n), Germanikov legat, je bil l. 24 po Kr. obtožen rovarjenja, vendar so ga spoznali za nekrivega: T. – Od tod adj. Sēiānus 3 Séjev
a) = viteza Marka Seja: aedis, pastiones VARR.
b) = nekega Gneja Seja, ki je trdil, da ima konja, ki je potomec Diomedovih konj. Ta konj je prinesel pogubo tako njemu (l. 43 so ga usmrtili kot izobčenca) kot tudi vsem svojim poznejšim lastnikom; od tod preg.: ille habet equum Seianum GELL. ta ima Sejevega konja = ta človek nima sreče. Kot subst. nom. propr. Sēiānus -ī, m Seján = Sejev sin. Poseb. znan je L. Aelius Seianus Lucij Elij (Ajlij) Sejan, sin Seja Strabona, posinovljenec Elijevega (Ajlijevega) rodu, zloglasni in mogočni prefekt pretorijanske garde (praefectus praetorio), zaupnik cesarja Tiberija; l. 31 po Kr. je bil usmrčen, ker je hlepel po prevzemu cesarske oblasti: T., SUET. Od tod adj. Sēiāniānus 3 Sejánov, sejánski, sejanijánski: iugum, satellites SEN. PH.

sellāriolus 3 (demin. sellārius) sedežen, stolov: popinae MART. (kot zbirališče lenuhov in pijancev) s stoli opremljene.

semel, adv. num. (iz indoev. kor. *sem- + el (iz *-li); prim. skr. sa-kŕ̥t naenkrat, enkrat, gr. εἷς, μία (iz *σμία), ἕν, lat. sem-per, semi-, sim-plex, sim-plus, sim-ilis, sin-guli, sincerus, mille)

1. enkrat, le (samo) enkrat: CU., ENN. AP. VARR. idr., non semel, sed bis frumentum vendidisti CI., nec hoc semel fecis, sed saepius N., haud semel PL. ali non semel CI. ne (samo) enkrat, plus semel VARR. ali plus quam semel CI., VELL. več kot enkrat, večkrat, semel atque iterum CI., C., L., SUET. ali semel iterumque PETR. enkrat in še enkrat = dvakrat, zdaj in zdaj, ponovno, semel atque iterum ac saepius CI. zopet in zopet.

2. (pri naštevanju) z iterum, deinde, item idr. enkrat = prvikrat, prvič: bis rem publicam servavi, semel gloriā, iterum aerumnā meā CI., bis ab eo esse demissum, semel ad Corfinium, iterum in Hispania C., ter proditae patriae sustinendum est crimen, semel, cum defectionis ab Rōmanis, iterum, cum pacis eum Hannibale fuisti auctor, tertio hodie, cum restituendae Rōmanis Capuae … impedimentum es L., semel ... deinde CI., semel ... item SUET.; abs. prvikrat = prejšnjikrat: ubi exorta est semel PL., cum ad idem, unde semel profecta sunt, cuncta astra redierint CI.

3. (nepoudarjeno) enkrat = kdaj, včasih = že, vendar že: quod semel dixi, haud mutabo PL., qui semel a te sint liberati timore CI., in tuendo, quod semel annuisset, tantā erat curā N., possessum semel obtinerent imperium L., incitato semel militi L., semel emissum volat irrevocabile verbum H., inclinatum semel animum praecipitem agere exempla maiorum IUST.; v zvezi z raznimi conj.: si semel amoris poculum accepit PL., ubi animus semel cupiditate se devinxit mala TER., ubi semel a ratione discessum est CI., ut semel Gallorum copias proelio vicerit C., cum semel coepit, labitur CI., aut semel in nostras quoniam nova puppis harenas venerat O. denique ut semel finiam Q.

4. naenkrat, takoj, hkrati, enkrat za vselej: DIG. idr., corvus semel radere terram PL., quibus semel ignotum a te esse oportet CI., dimicantes aut vitam semel aut ignominiam finirent L., semel humum ore momordit V., pudicitia deperit semel O., totas semel absorbere placentas H., orationis omnes virtutes semel complectitur Q., semel in perpetuum ali semel et in perpetuum FL.; occ. (v govoru) naenkrat, enkrat za vselej, z eno besedo, skratka, na kratko: cum facile orari, tum semel exorari soles CI., ut fundus (cena zemljišča) semel indicaretur CI., ut semel dicamus PLIN., nec hoc semel decretum erat Q.

sēmi-, pred vokali tudi sēm- (prim. skr. sāmí = gr. ἡμι- = stvnem. sāmi- pol, lat. sēmis, sēmus) le v zloženkah kot prvi člen s pomenom pol, na pol.

sēmi-axius 3 (sēmi in axis¹) privezan na polovico osi (podvozja); kot subst. sēmiaxiī -ōrum, m privezanci na polovico osi: licet nunc sarmentitios et semiaxios appelletis, quia ad stipitem dimidii axis revincti sarmentorum ambitu uriemur TERT. (o kristjanih; gl. tudi sarmentīcius).

sēmi-circulus -ī, m (sēmi in circulus) polkrog: uncus in semicirculi speciem CELS., kot adj. sēmi-circulus 3 napol (na pol) okrogel, polokrogel: ager COL.

sēmi-cūpa -ae, f polsod, pol soda, kot zmerljivka = trebúšnik, trebuháč, trebúhar, trebúšec: in quā nitent ut nominibus cultis quidam calceorum expertes, ut Messores, Statarii, Semicupae et Serapini et Cicymbricus cum Gluturino et Trulla et Lucanicus cum Porclaca et Salsula similesque innumeri AMM.

sēmi-deus 3 (sēmi in deus) polbožji: Dryades O., semideum genus O. (o Nereidah), heroes (= Argonautae) STAT., parentes, reges, manes STAT., pecus STAT. (o Panih), canes (= Anūbis) LUCAN., Roma PRUD.; kot subst. m semideus -eī, m polbog, f polboginja: semideique deique O., hunc Platonem Labeo inter semideos commomorandum putavit AUG., tres semideae AUS.

sēmi-doctus 3 (sēmi in doctus) napol (na pol) učen: discipulus PL., grammaticus, vulgus, novicii GELL., omnium artium, ut ego arbitror, imperitum et indoctum omnino esse praestat quam semiperitum ac semidoctum FR., magnum in ea re periculum est, ne minus apte aut parum dilucide aut non satis decore, ut a semidocto, conlocetur FR.; kot subst. semidoctus -ī, m napol (na pol) učen, neuk: haec ut apud doctos et semidoctus ipse percurro CI.

2. metaf. neroden: manus villici MART.

sēmi-fer -fera -ferum (sēmi in ferus)

1. napol (na pol) živalski, polživalski; kot subst. m napol (na pol) žival: LUCAN., MEL., STAT. idr., corpore semifero Capricornus CI. (Aratus), species hominum, caput Panis LUCR., semifero sub pectore (sc. Tritonis) V., semifer ... alumno laetus erat O. (o polkonju (Kentavru) Hironu), inter semiferos habitavit O. med polkonji = med Kentavri.

2. napol (na pol) divji, poldivji
a) o živalih: animal, glires PLIN.
b) (o ljudeh) poldivji, napol (na pol) divji, kot subst. m poldivjak, napol (na pol) divjak: semiferum genus hominum PLIN., voltum villosaque saetis pectora semiferi atque extinctos faucibus ignis (sc. Caci) V., horrida semiferi promunt e rupibus ora SIL. – Soobl. sēmiferus: AUG.

sēmi-homō -inis, m (sēmi in homo)

1. napol (na pol) človeški, kot subst. polčlovek, napol (na pol) človek (= napol človek in napol žival): COL. POET., inter Lapithas et semihomines Centauros proelia O.

2. metaf. napol (na pol) divji, poldivji, kot subst. poldivjak, napol (na pol) divjak: semihominis Caci facies V., Nasamones SIL., talis etiam homo sive semihomo AUG.

Opomba: Pri pesnikih izgovarjaj sēm'homō -inis.

sēmi-lixa -ae, m (sēmi in lixa) napol (na pol) vojaški jestvinar, napol (na pol) vojaški branjevec; kot zmerljivka: sed illi primum non Atrium Umbrum semilixam, nominis etiam abominandi ducem, sed D. Vibellium tribunum militum secuti sunt L., nec Scipioni aut cum Syphace, inconditae barbariae rege, cui Statorius semilixa ducere exercitus solitus sit L.

sēmi-perītus 3 (sēmi in perītus) napol (na pol) vešč, polvešč, kot subst. m neuk: omnium artium, ut ego arbitror, imperitum et indoctum omnino esse praestat quam semiperitum ac semidoctum FR.

sēmi-pēs -pedis, m (sēmi in pēs)

1.
a) pol čevlja kot mera: CA., VARR., VITR., PLIN. idr.
b) pol stopice, polstopica v verzu: VARR. AP. GELL., AUG., AUS.

2. polnog = napol (na pol) hrom, polhrom: crure trunco semipes PRUD.

sēm-is² -issis, m, redko sēmis, indecl. (sēmi in ās)

1.
a) pol asa: CORN. idr., semis quod est semias i. e. ut dimidium assis VARR., de semissibus et trientibus CI., homo non semissis VATINIUS AP. CI. EP. vreden niti beliča, cedit uncia. quid fit? semis H., quod antea semis (= semissibus) aeris ac trientibus in singulos modios dabatur ASC.
b) zlat novec, zlat pénez, nekak polzlat (polzlatnik), pol zlata (pol zlatnika): semisses aureorum LAMP.

2. polovica, pol dvanajstdelne celote
a) panem semissem ponebat supra torum PETR., semis Africae PLIN. polovica (= 6 delov).
b) kot dolžinska mera α) pol orala: COL. idr., bina iugera et semisses agri assignati L. 2,5 orala, proscindere semissem, iterare assem PLIN. β) pol (rimskega) čevlja = 6 palcev = 1/6 m: VEG. idr., duos pedes et semissem COL., sesquipedes in latitudinem, in longitudinem semisses PLIN.
c) pri opravilih s financami α) pri dediščinah 6/12 ali polovica celote: e libertorum defunctorum bonis pro semisse dextans cogeretur SUET. 10/12 namesto 6/12, semissis patrimonii ICTI. β) pri obrestih šest odstotkov (tj. 0,5 % na mesec), semissibus magna copia est CI. za šestodstotne obresti je mogoče dobiti veliko denarja, usurae semissium COL. ali (v apoz.) semisses usurae ICTI. obresti po 6 %, šestodstotne obresti, usura multiplicata semissibus PLIN.

3. pri matematikih (za katere je šestica numerus perfectus popolno število) polovica šestice, trojka, tri: VITR.

sēm-iter (-ineris), n (sēmi in iter) polpot (kot razlaga subst. sēmita): qua ibant, ab [hab]itu iter appellarunt; qua id anguste, semita, ut semiter dictum VARR.

sēmi-vir -virī, m (sēmi in vir)

1. napol (na pol) mož, polmož = napol mož in napol žival: Chiron, Nessus (dva Kentavra) O., bos (= Minotaurus) O.

2. dvospolnik, obojespolnik, hermafrodit, oboják: PLIN., quisquis in hos fontes vir venerit, exeat inde semivir O.

3. metaf. (pesn. tudi kot adj.)
a) skopljenec: HIER., famuli VARR. AP. NON. (o Kibelinih svečenikih, imenovanih Galli), ingens semivir IUV. (o Kibelinem svečeniku), semiviri chori SIL., iuvenem exsectis virilibus semivirum reddit LACT.
b) nemoški, babji, (po)mehkužen: LACT., ille Paris cum semiviro comitatu V. semivir Phryx V., STAT.
c) sramodejec (o moških, sicer imenovanih pathici ali molles viri, obscaeni viri), „nastavljač“: errare ait homines, qui … caedem pertinere ad illos semiviros crederent L., impure ac semivir LUCAN.

Semprōnius 3 Semprónij(ev), ime patricijskega, pozneje plebejskega rimskega rodu, ki mu pripadajo mnoge rodbine (npr. Atratini, Sophi, Tuditani idr.). Poseb. znani so:

1. Tiberius Sempronius Gracchus Tiberij Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 187, konzul l. 177 in 163, cenzor l. 169, zet Scipiona Afričana starejšega: CI., L., AUR.

2. njegova sinova
a) Tiberius Sempronius Grachus Tiberij Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 133, je poleg drugih zakonov predlagal tudi poseben zakon o novi razdelitvi zemljišč v korist obubožanim slojem rimskega ljudstva ter si s tem nakopal sovraštvo aristokratov, ki so pod vodstvom pontifika Publija Scipiona Nazike l. 133 ubili njega in okoli 300 njegovih pristašev: CI., CORN.
b) njegov mlajši brat C. Sempronius Gracchus Gaj Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 123 in 122, je obnovil zakonske predloge svojega brata in sprožil postopek za uveljavitev več novih zakonov zoper aristokrate, ki so ga zato l. 121 usmrtili (po drugi verziji je, ko je uvidel, da zanj ni rešitve, sam ukazal svojemu sužnju, naj ga usmrti): CI., VELL., GELL.

3. Sempronia Sempronija, soproga Decima Junija Bruta, soudeleženka Katilinove zarote: S. – Kot adj. Semprónijev (= Grákhov): lex, leges CI. idr. Od tod adj. Semprōniānus 3 Semprónijev: senatus consultum CI. EP. Gaja Sempronija Rufa, clades L. konzula Gaja Sempronija Atratina.