Franja

cāla -ae, f (κᾶλον, ki se rabi le v pl. κᾶλα) kos lesa, poleno, kalanica: Luc. ap. Serv. — Soobl. cālum -ī, n: Isid.

Calaber -bra -brum kalabrijski (t.j. v stari dobi = z ozemlja od Tarenta do predgorja Levke, šele v srednjem veku se brutijski polotok začne imenovati Kalabrija): hospes, apes H., Calabrae Pierides H. kalabrijske Muze = Enijeve pesmi (ker je bil Enij po rodu iz Rudij v Kalabriji), oves Col. — Od tod subst.

1. Calaber -brī, m Kalabrijec: Mart.; pogosteje v pl. Calabrī -ōrum, m Kalabrijci: Mel., Sil.; met.: me Calabri (= Kalabrija) rapuere V.

2. Calabria -ae, f (sc. terra) Kalabrija: H., L. Adj. Calabricus 3 kalabrij-ski: oliva Col., tubera Pall.; od tod subst. calabrica -ae, f kalabrijsko obvezilo, neko kirurško obvezilo: Plin. Val: glag. calabricō -āre obvezati s kalabrijskim obvezilom: Plin. Val.

Calagurris -is, acc. -im, f Kalaguris,

1. mesto v tarakonski Hispaniji na ilergetskem ozemlju: L., Fl.

2. mesto v Hispaniji na vaskonskem ozemlju, roj. kraj Kvintilijana: Aus. — Od tod subst. Calagurritānī -ōrum, m Kalagurijci
a) preb. ilergetskega Kalagurija: C., z imenom Fībularēnsēs: Plin.
b) preb. vaskonskega Kalagurija z imenom Nas(s)icī: Plin.

Calamīnae īnsulae Kalaminski otoki, plavajoči otoki v Lidiji: Plin.

Calamis -idis, m (Κάλαμις) Kalamid, znani kipar v Periklovem času: Ci., O., Pr., Plin., Q.

calamus -ī, m (gr. κάλαμος)

1. trst, trstina, trstje, trskovec: Lucr., Plin., calami palustres O., dispares O. (na dvocevni piščali, siringi), calamus cerā iungitur Tib.

2.
a) bil, bilka, steblo: lupini fragiles calami V., calamus altior frumento quam hordeo Plin.
b) pri drevju cepič, cepika: Col., Plin.
c) trst(je) kot dišavnica iz Arabije ali Sirije, najbrž naš kolmež: Ca., c. odoratus Col., Plin., ali aromaticus, Syriacus P. Veg.

3. met. stvari, izdelane iz trstja,
a) pisalna cevka, pisalo: Ca. fr., Ci. ep., Aus., Vulg., calamus scriptorius Cels., transverso calamo signum allinere H., calamos intingere Q., Mart.
b) trstenka, trstna (pastirska) piščal, frula: Pr., Sen. tr., ludere calamo agresti V., curvus calamus Cat., c. tibialis Plin.; v pl. = piščal, sestavljena iz več skupaj povezanih cevk, večcevna svirel, svirka, sopela, siringa: Lucr., Pr., calamos inflare levīs V., calamis agrestibus insonat ille O.
c) trstena strelica, puščica: O., Pr., calamos armare veneno V., arcum et calamos frangere V.
č) ribiška palica: calamo salientes ducere pisces O.
d) limanica, lepljenica za lovljenje ptic: Pr., Sen. tr., c. aucupatorius Mart.
e) kol za količenje vinske trte: Col.
f) označevalni, zaznamovalni drog: Col.
g) morilni drog (priprava za morjenje): Col.
h) kažipot v Egiptu: Plin.
i) roč na svetilniku: Vulg.
j) medic. pulmonis calamus dušnik, sapnik: Cael.

Calānus (Callānus) -ī, m (Κάλανος) Kalan, ind. gimnozofist, ki se je na Aleksandrovo željo pridružil mak. vojski; v Suzah se je sam zažgal: Ci., Val. Max.

Calās -ae, m Kala, Aleksandrov namestnik v Paflagoniji: Cu.

calathus -ī, m (gr. κάλαϑος iz semit.)

1. pletena košarica, pletenica za cvetje, sadje, volno idr.: Vitr., Plin., (floribus) implent calathos lento de vimine textos O., afferat in calatho rustica dona puer O., (caseum) exportans calathis... pastor V. v sirnikih; poseb. košek, v katerega so predice spravljale volno: Iuv., non illa colo calathisve Minervae femineas assueta manus V., telasque calathosque infectaque pensa reponunt O.

2. pren.
a) košku podobna kovinska posoda za tekočine, čaša, kupa, latvica (za mleko): Col., Mart., vina fundam calathis V.
b) = modius korec, ki so ga kot znamenje plodnosti nadeli na glavo Apolonu Hieropolskemu in Jupitru Serapiju: Macr.
c) košarici podobna cvetna čaša: Col. poet., Aus.

Cālātia -ae, f Kalacija, mesto v Kampaniji jugovzhodno od Kapue: Ci. ep., L., Vell., Sil. — Soobl. Cālātiae -ārum, f Kalacije: Plin. Od tod adj. Cālātīnus 3 kalacijski: ager L.; subst. Cālātīnī -ōrum, m Kalacijci, preb. Kalacije: L. — Kot priimek Atilijevcev, npr. M. Atilius Calatinus Mark Atilij Kalatin, konz. l. 258 in 254, diktator l. 250, poveljnik v prvi punski vojni: Ci.; pl. Calatini možje kot (Atilij) Kalatin: Ci.

Cālātis (Callātis), acc. -tim, f (Κάλ(λ)ατις) Kalatis, mesto v Trakiji: Mel., Plin., Eutr.

calculō -āre (calculus) (pre)računati, izračunati: Prud.; pren. šteti v kaj, pripis(ov)ati v kaj: pro meritis Sid.

calculōsus 3 (calculus)

1. kamnit, peščen: ager, loca Col., solum Plin.

2. za kamnico (v mehurju, jetrih, ledvicah) bolan: Vitr., Cels., P. Veg.

caldārius (calidārius) 3 (cal[i]dus) toploten: cella caldaria Plin. iun. kopalnica s toplo vodo, potilnica, ahenum Vitr. kotel z vročo vodo za kopel, aes Plin. ki se ga da obdelovati z vročino. Od tod subst.

1. caldārium -iī, n gorka kopel: Vitr., Sen. ph., v obl. calidārium: Cels.

2. caldāria -ae, f
a) kopalnica s toplo vodo: Marc.; gorka kopel: Lamp.
b) kuhinjski lonec: Ap. h., Vulg.

calefactiō -ōnis, f (calefacere)

1. kuritev: bal(i)nei Dig.

2. segrevanje, zagretje; v pl.: P. Veg.

Calendae (calendae) in Kalendae (kalendae) -ārum, f (sc. dies), večinoma okr. CAL. ali KAL. (calāre, star. *calēre = καλεῖν izklic[ev]ati, Calendae torej „izklicni dnevi“; ob kalendah se je namreč izklicevalo, ali pridejo Nonae na 5. ali 7. dan tistega meseca)

1. prvi dan (vsakega) meseca, kalende: primi dies mensium nominati Kalendae ab eo, quod his diebus calantur eius mensis Nonae a pontificibus, quintanae an septimanae sint futurae Varr., Ausoniae Kalendae O., omnem redegit Idibus pecuniam, quaerit Calendis ponere H., Calendae intercalariae L. prvi dan v prestopnem mesecu. Večinoma v zvezi z imenom meseca: Cal. Feb. (= Calendis Februariis) Ci. prvega februarja, usque ad pridie Cal. Sept. (= Calendas Septembres) Ci. do zadnjega avgusta, Cal. Sextae O. prvi dan šestega meseca (= junija), Kal. Martiae Suet., Dig. ali Martiae Cal. H. (Martiae Kal. Mart.) ali Kal. Martis O. prvi marec, tudi femineae Kalendae Iuv. ali samo Calendae Pl. (Mil. glorios. 691); tega dne so rim. žene obhajale praznik „matronalia“ na čast Junoni, ki so ji žrtvovale in jo prosile za zakonsko srečo; Cal. Ianuariae (Februariae...) primae ali proximae Ca., Ulp. (Dig.) prihodnji prvi dan meseca; prvega dne v mesecu je bilo namreč treba odplačati dolgove in obresti dolgov, od tod tristes Calendae H., celeres Kalendae O. Preg.: ad Kalendas Graecas solvere Augustus ap. Suet. = „plačati o svetem nikoli“ = nikdar, kajti Grki v svojem mesecu niso imeli kalend.

2. met. mesec: nec totidem veteres, quot nunc, habuere Kalendas O., centesimis calendis Paul. (Dig.).

calendārium (kalendārium) -iī, n (calendae, kalendae) knjiga dolgov, knjiga dolžnikov, dolžna knjiga (obresti od dolgov so odplačevali ob kalendah): Dig., nemo beneficia in calendaria scribit Sen. ph.; met. celo premoženje: Tert. Od tod izpos. Kalender v nem. in koledar v sl.

caleō -ēre -uī (calitūrus O.)

1. topel biti, gorak biti, vroč biti, žareti
a) od fizikalne toplote: aqua calet Pl., sentiri haec putat, ut calere ignem Ci.; brezos. act.: calet tamquam furnus Petr. vroče je, pass.: quom (= cum) caletur (maxume) Pl. kadar je (prav) vroče, cum iam flagrantiā solis caleretur Ap.; pogosto adj. pt. pr. calēns -entis topel, gorek, vroč: favilla calens H., c. sulfur O., calentibus aris O., calentes guttae, epulae O., cibi Cels., sole calente Tib.; od česa? z abl.: terrae alio sole calentes H. razgrete, centumque Sabaeo ture calent arae V., caliturae ignibus arae O.; pesn.: ungularum pulsibus calens Hister Mart. od udarjanja konjskih kopit žareči.
b) od telesne (človeške ali živalske) toplote: os (obraz) calet tibi Pl., caput calet Cels., dum calet sanguis Sen. ph., caluit et hodie Faustina M. Caesar ap. Fr. je žarela od vročine; rabie magis ora calent Val. Fl., in corpore sanguis febre calet solā Iuv.

2. pren.
a) o osebah in njihovem duševnem stanju goreti, plamteti, razgret biti, razvnet biti, razdražen biti, vznemirjen biti: nimirum vigilant clamant calent rixant Varr. fr., animis calentibus Q.; calet uno scribendi studio H., quisquis luxuriā... aut alio mentis morbo calet H. je vnet od..., permixta caede calentes Lucr., c. desiderio O., cupidine laudis O., dum animi spe calerent Cu. bi upanje vžgalo pogum, animus calens (sc. irā) Stat., c. furore Mart.; calebat in agendo Ci., in re frigidissima cales, in fervidissima friges Corn., Romani calentes adhuc ab recenti pugna L., Arctoa de strage calens Cl., calent ad nova lucra popae Pr. = koprnijo, drhtijo po... dobičku; v istem pomenu tudi v zvezi z inf.: Cl., tubas audire calens Stat.; occ. od ljubezni goreti, vnet biti za koga, vroče ljubiti koga: iuvene H., non alia calebo feminā H., c. puellā O., sordibus Petr.
b) o stvareh še gorak, nov biti, še zanimati se, (še) ne nehati, še ne ohladiti se: nihil est, nisi dum calet, hoc agitur Pl., illud crimen... caluit re recenti, nunc in causa refrixit Ci., caluit dolor Stat., calentibus adhuc rhetorum studiis Hier.; occ. prizadevno (vneto) opravljati se, dogajati se: nundinae calebant Ci., indicia calent Ci. ep. ovaduštvo cveti, posteaquam satis calere res Rubrio visa est Ci. da je godna za izvršitev, Veneris tunc bella calent Tib., tot calentibus malis Amm.

Calēs -ium, f Kale, mesto v Kampaniji nedaleč od Kapue, slavno po vinu: Ci. idr.; acc. Threïciam Calēn Sil. (mesto je baje zgradil Borejev sin Kalaid). — Soobl. Calēnum -ī, n Kalen: Plin. Od tod adj. Calēnus 3 kalski, kalenski: municipium Ci., falx, prelum, vitis H., Calenum vinum Plin. ali samo Calēnum -ī, n (sc. vinum) Iuv. kalsko vino; subst. Calēnus -ī, m Kalan, preb. Kal: Ci.; v pl.: C. Gracchus ap. Gell. — Kot rim. priimek, npr. Fūfius Calēnus Fufij Kalen (gl. Fūfius): Ci. ep.

Caletrānus ager Kaletrsko ozemlje v Etruriji, ki je dobilo ime po nekem izginulem mestu: L., Plin.