Franja

axīnomantīa -ae, f (gr. ἀξινομαντεία) vedeževanje iz sekire, zasajene v kol: Plin.

axōn -onis, m (gr. ἄξων)

1. os na sončni uri: Vitr.

2. vratilo v metalnici (balisti): Vitr. (z gr. acc. axona).

3. pl. axonēs v lesene vrtljive table vrezani Solonovi zakoni: Amm.

Axona -ae, m Aksona, reka v belgijski Galiji (zdaj Aisne): C., Aus.

Axylos terra (ἄξυλος brezlesen) Brezlesna krajina v Galaciji: L.

azōnī diī (gr. ἄζωνοι) bogovi s krajevno neomejenim bogočastjem = bogovi, ki ne prebivajo v posebnem delu neba, ampak povsod in se zato tudi častijo povsod (ne le na kakem določenem kraju): M., Serv.

B, b, druga črka lat. abecede = gr. Β, β (βῆτα) in sl. B, b; na začetku besed se je ohranila, med vokali pa se je polagoma spremenila v ustniški sapnik in se v 3. st. po Kr. popolnoma strnila z v (kakor so tudi Grki nadomeščali lat. v s svojim β, npr.: Λείβιος Livius, Βεργίλιος Vergilius. Od tod soobl. Danubius — Danuvius, Suebi — Suevi idr. Kot kratica na napisih = Bonus, Bona, Bonum ali Bene, npr. B.D. = Bona Dea, pa tudi = bonum datum, B.L. = bona lex, B.O. = bono omine, bona omina, B. P. = bono publico, bona possessio, B. M. ali B. D. S. M. = bene (de se) merenti, B. V. V. = bene vale, vale!

Babilus -i, m Babil, zvezdoslovec v Neronovem času: Suet.

Babylōn -ōnis (-ōnos Cl.), acc. nav. -ōna, f (Βα-βυλών) Babilon, v svetem pismu Babel -ēlis, f Babel, glav. mesto babilonsko-asirskega kraljestva ob obeh bregovih Evfrata (zdaj razvaline pri kraju Karbala): Ci., N., O. idr. Od tod adj.

1. Babylōnius 3 babilonski: miles Pl., arx Cu., numeri H. astrološki izračuni kaldejskih vedežev = vedeževanje (prerokovanje) iz zvezd; od tod Babylonius Horops Pr. zvezdoznanec; subst. Babylōnius -iī, m Babilonec: Ci.; Babylōnia -ae, f
a) (sc. mulier) Babilonka: O.
b) (sc. terra) Babilonija, pokrajina ob dolnjem Evfratu in Tigridi, domovina kaldejskih ved astronomije in astrologije, v širšem pomenu celotno babilonsko-asirsko kraljestvo: Cu. idr.
c) (sc. urbs) mesto Babilon: L., Cu., Iust.

2. Babylōnicus (Babulōnicus) 3 babilonski (babulonski): Lucr., Plin., Eccl., peristromata Pl. umetelno tkane odeje ali preproge z vpletenimi podobami, pelles Icti. maročansko usnje; subst. Babylōnicum -ī, n babilonska odeja ali preproga: Lucr., Syrus ap. Petr., Ulp. (Dig.).

3. Babylōniēnsis -e babilonski, iz Babilona: miles Pl.

baccha (pri nekaterih bacca) -ae, f (Bacchus) v hispanščini = vino: Varr.

Baccha, star. Bāca, -ae, f (gr. Βάκχη) bakhantinja, bakhantka, ženska, ki obhaja Bakhovo slavje s skrajno razposajenostjo in divjostjo: Pl., Ismariae celebrant repetita triennia Bacchae O.; kot slika: Ci. ep.; met.: Bacchis initiare aliquem L. posvetiti koga v Bakhovo bogoslužje.

Bacchānal, star. Bācānal, -ālis, n (Bacchus), nav. v pl. Bacchānālia -ium, n

1. Bakhovo slavje, Bakhov praznik, bakhovo, praznik, ki so ga ženske vsako tretje leto obhajale s skrajno razposajenostjo in razuzdanostjo; senat ga je l. 186 prepovedal: Pl., Ci., S. fr. (z gen. pl. -iorum), reliquias Bacchanalium exsecutus est L.; pren.: pervigilia ac Bacchanalia T. bahkantsko ponočevanje, popivanje skozi noč; pesn.: Bacchanalia vivere Iuv. razuzdano živeti.

2. met. Bakhu posvečen kraj, kraj, kjer se obhaja Bakhov praznik: Pl., omnia Bacchanalia diruere L.

Bacchus ī, m (Βάκχος)

1. Bakh, Jupitrov in Semelin sin, bog vina; Rimljani so ga poistovetili z italskem bogom, imenovanim Liber pater: Ci., V., H., O. idr. Kot bog vina ima še vzdevke: Bromius, Eleleus, Evan, Lenaeus, Liber, Lyaeus, Nyctelius: O. Pogosto Bacchus = Dionysos. V star. dobi so ga upodabljali z dolgo brado in ohlapnim oblačilom, poznejši umetniki pa so ga videli kot bujnega mladeniča, ovenčanega z bršljanom ali trtnim listjem; kot bog misterijev ima včasih na glavi en ali dva roga: corniger, cornu insignis O. Potem so ga upodabljali vse bolj mehkužnega in medlega. Spričo njegovega čudovitega rojstva so mu vzdevali pridevke kakor: ignigena O. (ker ga je še nedonošenega rodila Semela, umirajoča v ognju), bis genitus, bimater, satus iterum O. (ker ga je dal Jupiter še nedonošenega všiti v svoj kolk, kjer ga je tudi donosil). Kot navdušujoči bog pesnikov: Bacchus carmina docens H., kot vinski bog: racemifer, corymbifer O.

2. met.
a) bakhovski klic = io Bacche: Baccho audito V.
b) vinska trta: Bacchus amat colles, aquilonem et frigora taxi V., iuvat Ismara Baccho conserere V.
c) vino: lacte favos et miti dilue Baccho V., mella Bacchi domitura saporem V. vino, sladko ko med.

Bacis (tudi Bacchis in Pacis), acc. -cim Bakis, Bakhis, Pakis, bik z ovnasto volno menjajoče se barve, ki so ga častili v gornjeegipt. Hermontiju: Macr.

Bactra -ōrum, n (Βάκτρα)

1. Baktre (zdaj Balkh), glav. mesto pokrajine Baktrije ob srednjem toku reke Oksa: H., Cu., Amm.; met. preb. tega mesta, Baktrijci: victor … secum Bactra vehit V. — Soobl. Bactrum -ī, n Bakter: Plin.

2. pokrajina Baktrija: Cu. — Od tod subst. Bactrī -ōrum, m Baktrijci, preb. mesta Bakter, ali Baktrijci, preb. pokrajine Baktrije ali Baktrijani: Varr. fr., Mel., Plin.; adj.
a) Bactrius 3 baktrski, iz Bakter: Bactrius Halcyoneus O.; subst. Bactria -ae, f Baktrija, ena od vzhodnih pokrajin perz. kraljestva (zdaj Balkh): Plin.
b) Bactriānus 3 (Βακτριανός) ali baktrijski: arx Cu., regio ali terra Cu. = Bactria = subst. α) Bactriāna -ae, f (sc. terra ali regio; Βακτριανή) Baktrija, Baktrsko: Plin. β) Bactriānī -ōrum, m Baktrijci, preb. Bakter: Cu., Plin., T.; met. = Bactriana: Cu., v istem pomenu tudi kolekt. sg. Bactriānus -ī, m: Rhamsen Libyā … et Persis et Bactriano ac Scythā potitum T.
c) Bactrīnus 3 baktrijski: camelus Ap.

Badia -ae, f Badija, mesto v betski Hispaniji: Val. Max.

Baduhennae lūcus Baduhenin gozd v vzhodni Friziji: T.

Baebius 3 Bebij(ev), ime (nomen) rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. L. Baebius Dives Lucij Bebij Bogati, pretor l. 189: L.

2. Cn. Baebius Tamphilus Gnej Bebij Tamfil, tr. pl. l. 204, pretor l.199, konz. l.186, in njegov brat M. Baebius Tamphilus Mark Bebij Tamfil, pretor l. 192, konz. l. 181: L., Val. Max.

3. C. Baebius Sulca Gaj Bebij Sulka, tr. pl. l. 111, podkupil ga je Jugurta: S.

4. Baebius Massa Bebij Masa, sloviti ovaduh v Domicijanovem času: T., Plin. iun. Kot adj.: lex Baebia (de praetoribus creandis) L. (= Marka Bebija) zakon.

Baecula (Baecyla) -ae, f (Βαίκυλα) Bekula (Becila), oretansko mesto v betski Hispaniji: L.

Baetasiī -ōrum, m Betazijci, ljudstvo v belgijski Galiji: T.

Bāiocassēs -ium, m Bajokas(c)i, ljudstvo v lugdunski Galiji v okolici današnjega Bayeuxa: Aus. Od tod adj. Bāiocassīnus 3 bajokaški: Sid.