Franja

super-crēscō -ere -crēvī (—) (super in crēscere)

1. intr. prerasti (preraščati), razpasti (razpasovati) se, razbohotáti (razbohotéti, razbohôtiti) se po čem, čez kaj, bujno se razrasti (razraščati) po čem, čez kaj: si id (sc. ulcus) nimium supercrevit Cels., caro supererescens Cels.; z dat.: cui (sc. tumulo) supercrevere myrti virgulta Serv.; metaf. prekositi (prekašati): quod supercresceret caritati Ps.-Q. (Decl.).

2. trans. metaf. preseči (presegati), prekositi (prekašati): municipalem habitum Aug.

super-effluō -ere (super in effluere) prelivati se, razlivati se; od tod metaf.

1. biti (pre)obilen, biti v (pre)izobilju, (pre)obiljavati, (pre)obiljevati: Ambr., Paul. Nol., mensura supereffluens Vulg. več kot polna mera, prepolna mera.

2. biti popolnoma vzvišen nad čim, biti popolnoma povzdignjen nad kaj, biti popolnoma nad čim: legi supereffluit doctrina Christi Ambr.

super-ēmineō -ēre (super in ēminēre)

1. intr. moleti nad čim (iznad česa), štrleti nad čim (iznad česa), strčati nad čim (iznad česa), premolevati nad čim (iznad česa): Sen. ph., Veg., Amm. idr., herba paulum supereminens Plin.; pren. dvigati (dvigovati) se nad čim, nad kaj, iznad česa ali iz česa, vzdigati (vzdigovati) se nad čim, nad kaj, iznad česa ali iz česa, povzdigniti (povzdigovati) se nad čim, nad kaj, odlikovati se, izstopati: ut ius superemineat Col., supereminentia verba Prisc., gaudia quasi in summo pectore supereminentia Gell.; od tod pt. pr. v komp. superēminentior -ius odličnejši in superl. superēminentissimus 3 najodličnejši: Aug., Fulg.

2. trans. nadviševati, premolevati koga, kaj = moleti (štrleti) nad čim (iznad česa, čez koga ali kaj), preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati) koga, kaj: deas omnīs, viros omnīs, umero undas V., fluctus omnes O.

super-exaltō -āre (-āvī) -ātum (super in exaltāre)

I. trans.

1. nad vse povišati (poviševati): superexaltatus deus Aug.

2. povzdigniti (povzdigovati) se nad kaj, slavno zmagati (zmagovati) nad čim, dokaj (precej, znatno, zelo) preseči (presegati, presezati) kaj: superexaltat misericordia iudicium Vulg. —

II. intr. biti vzvišen nad čim, biti nad čim, dokaj (precej, znatno, zelo) preseči (presegati) kaj; z dat.: superexaltat misericordia iudicio It. (Epist. Iacob.) ap. Aug.

super-excellēns -entis (super in excellere) zelo viden, zelo odličen, zelo izvrsten, zelo odlikujoč se: Fulg.

super-exeō -īre (super in exīre) iti čez kaj, raztezati se čez kaj: ter binos deciesque novem superexit (v novejših izdajah pisano narazen super exit) in annos iusta senescentum quos implet vita virorum Aus.

super-exsultō -āre (super in exsultāre) od veselja skakati (poskakovati), veseliti se, starejše veselje gnati: Symm., Cass.

super-extendō -ere (super in extendere)

1. zgoraj čez potegniti (potegovati, potezati), zgoraj čez (po)vleči, prevleči: Hier., in aliquo cutem Vulg.

2. čez mero se raztezati, prekomerno se napenjati: Vulg., Eccl.

super-ferō -ferre -tulī -lātum (super in ferre)

1. čez kaj ali preko česa nesti (nositi), dati (dajati, devati), položiti (polagati), spraviti (spravljati): Plin.; v pass. tudi čez ali preko česa leteti (letati), (s)teči, (pre)peljati (prepeljevati, prepeljavati) se, (pre)plavati kaj: Plin., Ap., M., Tert.

2. nositi čez predvideni čas = biti noseča čez (predvideni) rok = zamujati z rokom: partum (plod) Plin. — Od tod adj. pt. pf. superlātus 3 pretiran, hiperboličen, hiperbolski, starejše presiljen: verba Ci., Q.

super-fētō -āre (super in fētāre) dodatno postati brej, zopet (spet) se ubrejiti, preden prvi plod dozori, preubrejiti se: praeter mulierem pauca animalia coitum novere gravida; unum quidem omnino aut alterum superfetat Plin., lepus, omnium praedae nascens, solus praeter dasypodem superfetat Plin., dasypodes omni mense pariunt et superfetant, sicut lepores Plin., sed superfetant dasypus et lepus tantum Plin.

super-flōrēscō -ere (super in flōrēscere) razcveteti (razcvetati) se preko česa, čez kaj: cucumis … sibi ipse superflorescens Plin.

super-fluō -ere -flūxī (super in fluere)

I. intr.

1. čez teči, čez se razli(va)ti, se preli(va)ti, prekipe(va)ti; poseb. (o vodovju) razli(va)ti se čez bregove, preplaviti (preplavljati), poplaviti (poplavljati): tum in aëneo vase leniter coquuntur, ne superfluant Cels., si (sc. Nilus) immodicus superfluxit Sen. ph., Apolloniae … fons iuxta mare aestate tantum superfluit Plin., superfluentis Nili receptacula T.; pren. prekipevati, biti gostobeseden, biti obilnobeseden: quibus (sc. Cicero) … supra modum exsultans et superfluens … videretur T.; pri Ci. Brutus, 316 pišejo novejši izdajatelji supra fluentīs, ne superfluentīs.

2. metaf.
a) obilo (v izobilju, v presežnem številu) biti česa, več kot zadosti biti česa, obilovati, obiljevati, biti preveč česa: in urbe tam beata cum tot superfluant virgines Sen. rh., pecunia non superfluens Sen. ph., nimia superfluentis populi frequentia Sen. ph. preobljudenost, prenaseljenost, cotidie magis magisque superfluentibus bonis Petr., quem (sc. fortuiti sermonis contextum) iurgantibus etiam mulierculis superfluere video Q., tanta claritas superfluit Plin., superfluente multitudine T.
b) imeti obilo česa, biti bogat s čim, obiljevati, obilovati s čim; z abl.: Aquileia superfluit armis Sil.; abs.: ille nunc superbus et superfluens (sc. divitiis) Cat.
c) biti odveč(en), biti nepotreben: nihil neque desit neque superfluat Q., reportatis quae superfluebant cotidiani usus deliciis Plin. —

II. trans.

1. zali(va)ti kaj, razli(va)ti čez kaj, prekri(va)ti s čim: nubes autem superfluxerunt rorem It.

2. metaf. teči (iti) mimo česa: nec, quae dicentur, superfluent aures Q., in … ne bo šlo pri enem ušesu noter, pri drugem ven.

super-fulgeō -ēre (super in fulgēre) svetiti se čez kaj: templa superfulges Stat.

super-fūndō -ere -fūdī -fūsum (super in fūndere)

I.

1. poli(va)ti, razli(va)ti, preli(va)ti kaj čez kaj, na kaj ali po čem, dati (omogočiti) čemu razliti se čez bregove, povzročiti (povzročati), da se kaj razlije čez kaj, dati (dajati), omogočiti (omogočati) čemu izstopiti: nuda superfusis tinguamus corpora lymphis O., superfundere unguentum Plin. iun., flumen Amm., sidera vocans … : potius mare superfunderent adversus terrarum ereptores T., superfusa humoris copia Q., nives superfusae Amm.; z dat.: superfundere oleum alicui rei Col., urinam radicibus Col.; med. superfundi razli(va)ti se čez kaj, uli(va)ti se čez kaj, (o vodovju) razli(va)ti se, stopiti (stopati) čez kaj, prestopiti (prestopati), udariti (udarjati) čez bregove, izstopiti (izstopati); abs.: circus Tiberi superfuso inrigatus L., superfusis undis Sen. tr., imber superfusus Fl.; z dat.: incisis venis superfusoque altaribus sanguine Vell., undae fastigio operis (čez rob ali vrh nasipa) superfusae Cu., Tiberis ripis alte superfunditur Plin. iun., flumina campis superfusa Plin. iun.; s praep.: superfundi in campos Cu.

2. metaf.
a) (o suhih stvareh) vsuti (vsipati, vsipavati) kaj čez koga (kaj), na koga (kaj): Britani … ipsi magnam vim telorum superfundere T. so usipali (sc. na nas) veliko množico … , so nas obsipali z veliko množico … ; med. in refl. razsuti (razsipati) se čez (na) kaj, vsuti (vsipati, vsipavati) se, usuti (usipati, usipavati) se čez kaj, po čem, raztegniti (raztegovati, raztezati) se čez kaj, po čem, razširiti (razširjati) se čez kaj, po čem; z dat., s praep. in abs.: non numquam superfusa terra latentibus scamnis Col., produnt … Gallias hanc primum habuisse causam superfundendi se Italiae, quod … Plin., (sc. Macedonum regnum) superfudit deinde se in Asiam L., nonne superfusis collectum cornibus hostem in medium dabimus? Lucan., corpora, quae superfunduntur Sen. ph. ki se prekomerno širijo.
b) med. in refl. (o osebah in abstr. pojmih) razli(va)ti se = (raz)širiti (razširjati) se čez kaj ali po čem, vsuti (vsipati, vsipavati) se = planiti na(d) koga, kaj, zagnati (zaganjati) se v koga, kaj: gens superfusa montibus (dat.) Plin., iacentem hostes superfusi oppresserunt L. trumoma nanj planivši, trumoma so planili nanj in … , laetitia se superfundens L. prekipevajoče, izjemno, presilno (se kažoče), nondum fortuna se animo eius superfuderat Cu. mu še ni bila prevzela duha. —

II. (od zgoraj) poli(va)ti, obli(va)ti kaj s čim: compositum oleo superfundito Col.; metaf. obsuti (obsipati, obsipavati), pokri(va)ti: alarum coniuncta signa pulsu sonituque et nube ipsa operient ac superfundent … equites equosque T. bodo … podrla, bodo … vrgla na tla (vrgla v oplat).

super-gaudeō -ēre (super in gaudēre) veseliti se nad kom; z dat.: Vulg., Ambr., Arn.

super-iaciō -ere -iēcī -iectum in (slabše) -iactum (super in iacere)

1. vreči (metati) čez kaj, na kaj, nametati, naložiti (nalagati), nasuti (nasipati, nasipavati), dati (dajati) čez kaj, na kaj, de(va)ti čez kaj, na kaj: membra superiectā cum tuà veste fovet O., incertae undae superiacta, ut solido, ferunt T., harena superiacta Plin. nasuti pesek, semina superiecta Col., folia Col., aggerem terrenum Suet., tabulata Veg.; z dat.: rogo semet ipsi superiecere Val. Max., ut ille ardentibus tectis superiaceretur Val. Max., Phrygia Troadi superiecta Plin. ležeča nad Troado; med. superiaci vreči se čez (na) kaj, preplaviti (preplavljati) kaj, poplaviti (poplavljati), izstopiti (izstopati) = čez bregove stopiti (stopati): superiecto (sc. terris) pavidae natarunt aequore damae H. po morju, ki je preplavilo (poplavilo) vse (dežele), euri atque austri superiactis fluctibus S. fr.

2. superiacere aliquid aliqua re
a) pokri(va)ti, poli(va)ti, zali(va)ti kaj s čim: pontus nunc ruit ad terram scopulosque superiacit undā V.
b) prelučati kaj s čim, vreči (ustreliti) kaj čez kaj, vreči ali ustreliti navzgor (v zrak) čez kaj: arbores quidem tantae proceritatis traduntur, ut sagittis superiaci nequeant Plin. da puščice ne morejo preseči njihovih vrhov.

3. superiacere aliquid stopiti (stopati) preko česa, prestopiti (prestopati), prekoračiti (prekoračevati), prečkati, prečiti, preiti (prehajati) kaj: Alpes Sen. ph.; pren.: intellego, quam te ipse … superieceris Sen. ph.

4. metaf.
a) prestopiti (prestopati), prekoračiti (prekoračevati): superiecere quidam augendo fidem L. so s povečanjem prestopili meje verjetnosti = so pretiravali.
b) prekositi (prekašati), preseči (presegati, presezati): beneficia parentum suorum Sen. ph., non satis muliebris insania viros superiecerat Sen. ph.

super-immineō (super-inmineō) -ēre (super in imminēre) dvigati (dvigovati) se nad kom ali čim, vzdigniti (vzdigovati) se nad kom ali čim, kvišku moleti, kvišku štrleti, starejše premolevati, nadviševati: pastorem ense sequens nudo superimminet V., terra superimminente Sen. ph.

super-incumbō -ere -cubuī (super in incumbere) leči (legati), uleči (ulegati) se (zgoraj) na kaj: Col., Aug. idr., cum superincumbens … refovisti pectora nostra tuis O., non superincubui O. (v novejših izdajah pisano narazen super incumbens, super incubui).

super-inductīcius 3 (superindūcere) podvržen, sovplazivši (sopriplazivši) se: fratres Tert.

super-īnstrepō -ere (super in īnstrepere) nad čim (za)hruščati, (za)hrumeti, (za)vršeti, (o)glasiti se: superinstrepit ater … perfractis ossibus axis Sil.