Franja

haereō -ēre, haesī, haesum (haereō iz haeseō)

I.

1. viseti, držati se česa, prije(ma)ti se česa, (ob)tičati, trdno stati, (ob)sedeti, sloneti, lepéti: frondes male haerentes O. tresoče se listje, haeserunt radice (s korenino) pedes O., quod haeret apte H. kar se trdno drži skupaj, terra radicibus suis (s svojimi koreninami) haereat Ci., si … hic terminus haeret V. če … ta meja (cilj) trdno stoji, če je … trdno določen(a), — nespremenljiv(a), nec enim est, quod existimes septem sola discurrere, cetera haerere Sen. ph. (o zvezdah), haeret amica manus Stat., (= in ancipiti pietas constituta, quid potius faceret, ignorabat), haerentibus membris (sc. metu) T. Kje? na —, ob —, pri —, v čem?
a) z abl.: flamma postibus haesit V. ali ferrum ossibus haesit O. je obtičalo, genua amplexus genibusque volutans haerebat V., haerent parietibus scalae V. so prislonjene na … , haeret pede pes V. noga se drži noge, navis haeret litore V., h. equo H. ali asello O. trdno sedeti na … , amplexibus alicuius O. koga trdno objetega držati, collo ducis O., osculo L. ob ustih viseti, duabus haerentes hastis L., os devoratum fauce cum haereret lupi Ph., haerent viscera curribus Val. Fl., ratis vadis immobilis haesit Sil.
b) z loc.: haeret humi cornus Sil., specus haeret humi Sil. leži.
c) s praep. a) z in z abl.: pugnus in mālā haereat Ter., tela in tuis pulmonibus et visceribus haerebant Ci., h. in equo Ci. (prim. zgoraj h. equo), quae (tela) cum in … scuto haesissent L., male in pede calceus haeret H. mahedra, cuspis in tergis visa est haerere O., in patris cervice haerens O. ki visi ob očetovem vratu = ki objema očeta, h. in gremio Iasonis O., haerens in pectore coniunx Val. Fl., classis in vado haerebat Cu. je bilo obtičalo, h. in vestigio Cu. ne ganiti se z mesta, h. in complexu alicuius Q. (prim. zgoraj h. amplexibus alicuius); pren.: h. in visceribus Graeciae L., malum haeret visceribus civitatis L., malum haeret in medullis populi Ci., infixus haeret animo dolor Ci., nec haerere in animis sollicitudinem oportet Ci., quae (memoria) … in omnium gentium sermonibus ac mentibus semper haerebit Ci. bo ostal, se bo ohranil, quippe cui in animo haeserat (z ACI) S. ker je bil trdno prepričan. b) z drugimi praep.: linguae ad radices haeret stomachus Ci., haeret ad ora ducis Val. Fl., intra vaginam gladius haeret Q.
c) z dat.: gubernaculum … , cui datus haerebam custos V., qua levis haeserat alae … sagitta O., haerens tabulae Hier. (o brodolomcu).

2. metaf.
a) kje neprestano (trdno) tičati, — sedeti, — ležati, — stati, — biti, — prebivati, — muditi se: hic haereo Ci., foliis sub omnibus haerent (Somnia) V., ne scopulis haererem semper in isdem O., fontibus et fluviis haerent O., h. circa muros urbis, in obsidione castelli Cu., rupibus, Caudinis faucibus Sil.
b) viseti na kom kakor klop, prijeti se —, držati se koga kakor klop, obešati se na koga, ne ganiti se od njega, vztrajati pri; z dat., abl., s praep., pa tudi abs.: Antores haeserat Euandro V., Venus et illi semper haerens puer H. njen neločljivi deček spremljevalec, potest hoc homini huic haerere peccatum? Ci., haeret imago menti O. stoji pred dušo, haeremus cuncti superis Lucan., haeret ager Mario Mart. ostane Mariju, rursus … haesurum portis Poenum Sil. zopet se bo … približal, obtinenti Africam comes haeserat Plin. iun., h. lateri alicuius Plin. iun., Iust., Amm., h. apud aliquam (meretricem) Pl., comes haeret Mart.; v sovražnem smislu h. in tergo, in tergis ali samo tergis alicuius obešati se komu na vrat, viseti mu na glavi: haerens in tergo Romanus L., in tergis … fugientium haesurus Cu., in tergis nostris Scythae haerebunt Cu., se cum exercitu tergis eorum haesurum T.
c) (le) privesek —, zadnji biti, privesiti se: ne in turba quidem haerere plebeium quemquam L., conviva nec ultimus haesi Mart.
č) v (pri) čem ostati, — vztrajati, od česa ne odnehati, — ne odtrgati se, ne (i)znebiti se česa, ne odkrižati se —: in amorem haerere apud … fidicinam Pl., h. in iure ac praetorum tribunalibus Ci., in eadem sententia Ci., in causa semper Ci., aut ducunt lanas … aut haerent telae O. ali se pa pri statvah mude, h. circa libidines Suet.; pren.: h. in oculis Ci. vedno pred očmi biti, in vultu patris O. oči upirati v očetov obraz (v očeta), patriis in vultibus haerens O., in virgine haeret O. devica ga mika, nase veže, visae cupidine virginis haeret O. dolgo in željno gleda devico.

II.

1. obstati, zastati, obtičati: adspectu territus haesit continuitque gradum V., vox faucibus haesit V., lingua haeret metu Ter., ter tecum conata loqui ter inutilis haesit lingua O.; preg.: in luto h. Pl. v blatu tičati = v zadregi biti, sed aqua haeret, ut aiunt Ci. ali in hac causa mihi aqua haeret Ci. ep. (gl. rekla pod geslom aqua), haeret in salebra Ci. (gl. salebra); pren.: haesit in illis poenis, quas … Ci. obtičal je v oni kazni = zadela ga je ona kazen, repetundarum criminibus haerebant T. bili so zapleteni v …

2. metaf.
a) zastati = zadržan —, oviran biti, (pre)nehati: res haeret Pl., haeret hoc negotium Pl., fama adulescentis haesit ad eas metas Ci., Hectoris manu victoria Graiûm haesit V., amor haesit O.
b) v zadregi biti, ne znati si pomagati, pomišljati se, omahovati: haererem … , nisi tu me expedisses Ci., haerere homo, versari, rubere Ci., h. in nominibus Ci. imen ne moči uganiti, haerebat nebulo; quo se verteret, non habebat Ci., inter hanc et illam haereo O., haerere primo, deinde pavescere T., merito haesisti (= dubitasti) Plin. iun.; z odvisnim vprašalnim stavkom: haereo, quid faciam Ter., haeret, an haec sit O.

haeresis -is in -eos, acc. -im, abl. -ī, gen. pl. -eōn (-um le Aug.), f (gr. αἵρεσις) izbira, izbor; od tod

1. učenje, nauk, filozofska šola: Varr. fr., Ci. ep., Lab. fr., Vitr.; šalj.: Vestoriana Ci. ep.; pri cerkvenih piscih = nauk, ki se loči od nauka katoliške cerkve, kriva vera, krivoverstvo, verska ločina: Tert., Lact., Hier., Aug., Sid.; pooseb. Hēresis: Prud.

2. poklic, opravilo, posel: navalis Cod. Th.

Halēsa (Halaesa) -ae, f (Ἄλαισα) Haléza, znamenito sicilsko mesto: Ci., Sil. Od tod adj. Halesīnus (Halaesīnus) 3 haleški, iz Haleze: civitas, Dio Ci., fons Prisc.; subst. Halesīnī -ōrum, m Haležani: Plin.

Haliartus -ī, f (gr. Ἁλίαρτος) Haliárt, bojot(ij)sko mestece ob južni obali Kopajskega jezera (Cōpāis palus): N., L., Plin., Stat. Od tod preb. Haliartiī -ōrum, m (gr. Ἁλιάρτιοι) Haliartčani: L.

Halicarnassus (-os) ali Halicarnāsus (-os) -ī, f (gr. Ἁλικαρν(σ)σός) Halikarnás, najlepše mesto v Kariji, dorska naselbina, rojstni kraj zgodovinopiscev Herodota in Dionizija pa pesnikov Hekataja in Kalimaha. Kraljica Artemizija je tam svojemu soprogu Mavzolu (Mausōlus) postavila znamenit nagrobni spomenik (Mausōlēum Mavzolej(on)): Ci., L., Cu., Mel., Iust. — Od tod

1. Halicarnasse͡us -ī, m (gr. Ἁλικαρνασσεύς) Halikarnašan: Ci., N., Q.

2. Halicarnassēnsēs -ium, m: L. ali Halicarnassiī -ōrum, m: T. Halikarnašani, Halikarnasijci.

Halicyae -ārum, f (gr. Ἁλικύαι) Halícije, sicil(ij)sko mestece pri Lilibeju (zdaj Salemi): Prisc. (?). Od tod adj. Halicyēnsis -e halicijski, iz Halicij: Ci.; subst. Halicyēnsēs -ium, m Halicijani: Ci.

hallelūia (āllelūia) interj. (hebr. beseda) (h)aleluja = hvalite Gospoda! hvaljen bodi Bog!: Eccl. (Paul. Nol. hallēlūia). Od tod adj. hallelūiaticus 3 ki hvali Boga, ki slavi —, ki poveličuje —: psalmi Aug.

halophanta -ae, m (gr. ἁλοφάντες), šalj. po συκοφάντες tvorjena beseda, ki označuje ovaduha ljudi, ki so navkljub prepovedi izvažali sol, od tod metaf. malopridnež, lopov: Pl.

halōs, gen. -ō, acc. -ō, f (gr. ἅλως) gumno, ki je bilo navadno okroglo, od tod meton. sij okrog sonca ali lune, čisto lat. corona: Sen. ph.

Hammōn (Ammōn) -ōnis, m (Ἄμμων egipč. Amūn) Hámon (Âmon),

1. najvišji libijsko-egipčanski bog, ki so ga sprva častili kot krajevno božanstvo v zgornjeegiptovskih Tebah (Diospolis), pozneje pa po vsem Egiptu, poseb. v njemu posvečeni oazi, ki se je imenovala Ammōnium (Amonij, zdaj Siwa), kjer je bilo njegovo svetovno znano svetišče in preročišče. Kot boga prerokovanja so ga Grki istovetili z Zevsom (Ζεὺς Ἄμμων), Rimljani pa z Jupitrom (Iuppiter Hammon ali samo Hammon, Ammon). Upodabljali so ga kot ovna ali kot moža z zavitima rogovoma: Ci., V., Cu., Lucan., corniger Ammon O., Hammonis cornu Plin. Hamonov rog, zlatenkast dragulj v podobi ovnovega roga. — Od tod adj. Hammōniacus 3 (Ἁμμονιακός) Hamonov, hamonski: thymiama Cels., sal Plin. salmiak (sol v pesku Hamonove oaze), nomos Plin.; subst. Hammōniacum (hammōniacum) -ī, n (sc. gummi) (h)amonij, gumijasta smola, ki se cedi iz drevesa v Hamonovi oazi: Cels., Plin.

2. Ammōn, neki Kefenec: O.

Hannibal (Annibal) -alis, m Hánibal (Ânibal), punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Hannibal, okrog l. 265 poveljnik kartažanskega ladjevja pri Lipari, je zastonj skušal osvojiti Mesano, v kateri so se bili prebivalci (Mamertini) uprli, potem pa je branil Agrigent pred Rimljani; kasneje je bil usmrčen na križu: Val. Max.

2. Hannibal z Rodosa, drzen pomorski poveljnik, ki je v prvi punski vojni osvobodil hudo oblegani Lilibej; pri nekem poznejšem poskusu so ga Rimljani ujeli: L.

3. Hannibal, slavni sin Hamilkarja Barke, največji kartažanski vojskovodja, roj. l. 247; kot vrhovni poveljnik si je po l. 221 podvrgel Hispanijo do Ibera, osvojil grško naselbino in rimsko zaveznico Sagunt (l. 218) ter napadel Italijo. Po zmagovitih bitkah ob Ticinu in Trebiji (l. 218) ter ob Trazimenskem jezeru (l. 217) je Rimljane pri Kanah popolnoma porazil (l. 216). L. 207 so ga Kartažani iz Italije poklicali domov. L. 202 ga je Scipion (Afriški) premagal pri Zami v Afriki. L. 195 je pregnan iz Kartagine pribežal k Antiohu Velikemu, po bitki pri Magneziji (l. 190) pa k bitin(ij)skemu kralju Pruziji, ki ga je hotel izdati Rimljanom. Da ne bi prišel svojim sovražnikom v roke, se je (l. 183) zastrupil: Enn., Ci., N., H. idr. Do svoje smrti je ostal zaprisežen sovražnik Rimljanov, od tod apel. Hannibal Hanibal = nespravljiv —, zaklet sovražnik Rimljanov: novus Han. Ci., Mithridates, odio in Romanos Hannibal Vell., alter Hannibal Aur.

Opomba: Gen. Hannibālis: Enn., Varr. ap. Non.

Hannō -ōnis, m Hánon, punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Hanon pomorščak je l. 510 našel afriško zahodno obrežje ter v punskem jeziku napisal potopis: Ci., Plin.

2. Hanon Veliki, okrog l. 240 namestnik v Libiji, je Libijce tako izkoriščal in tlačil, da so se mu uprli. Ker svojih sovražnikov ni mogel ugnati, so Kartažani na njegovo mesto izvolili Hamilkarja Barko za poveljnika. Od tod Hanonovo sovraštvo do rodu Barkov. Po bitki pri Zami (l. 202) je z Rimljani sklenil mir: L.

haphē -ēs, f (gr. ἁφή), pravzaprav dotikanje, prijemanje, od tod meton.

1. rumeni sviž(ec), droban pesek, ki so si ga rokoborci po vtiranju olja nanašali na telo, da so jih nasprotniki lahko zgrabili: Mart.

2. šalj. metaf. prah na potovanju: Sen. ph.

Harpocratēs -is, m (Ἁρποκράτης) Harpokrát, iz Egipta v Rim preneseno božanstvo, ki so ga imeli za genija molčanja, zato so ga upodabljali s prstom na ustih: Varr., Tert.; od tod metaf. = molčečnež: aliquem reddere Harpocratem Cat. ukazati komu molčati.

Hasdrubal (Asdrubal) -alis, m Házdrubal, punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Mágonov sin, dvanajstkratni vojskovodja, utemeljitelj kartažanske moči, umrl okrog l. 480 na Sardiniji: Iust.

2. Hanonov sin, l. 256 ga je premagal Regul; pozneje je bil poveljnik na Siciliji, a se je l. 250 pri Panormu nesrečno bojeval zoper Metela: Ci.

3. zet Hamilkarja Barke, po čigar smrti (l. 228) je Hispanijo popolnoma podvrgel kartažanski oblasti. Ustanovil je Novo Kartagino ter z Rimljani sklenil pogodbo glede Ibera kot mejne reke; l. 221 ga je umoril maščevalen Hispanec: N., L., Iust.

4. mlajši Hanibalov brat, eden največjih kartažanskih vojskovodij. V drugi punski vojni se je najprej v Hispaniji slavno vojskoval proti Rimljanom; ko ga je nato brat Hanibal (l. 207) poklical na pomoč, je šel z veliko vojsko čez Pireneje in Alpe v Italijo. Ob reki Metavru sta ga rim. konzula Livij Druz in Klavdij Neron premagala po hudi bitki, v kateri je tudi padel: L., H., O., Sil.

5. Gizgonov sin, Sofonibin oče, se je pod Hanibalovim bratom bojeval v Hispaniji (l. 214—207): L.

6. poveljnik v vojni zoper Masiniso in v tretji punski vojni proti Rimljanom, umrl kot ujetnik v Italiji: Ci., L. epit, Val. Max., Fl. — Od tod adj. Hasdrubaliānus 3 Házdrubalov: funus Sid.

hasta -ae, f (prim. umbr. hostatu = lat. hastatos, umbr. anostatu = lat. non hastatos)

1. palica, drog, kol, ročník: pampinea h. O. trs, tirs (thyrsus gr. ϑύρσος), Bakhova palica, pampineis agitat velatam frondibus hastam O., pampineas gerunt … hastas V., cōmat virgineas hasta recurva comas O. paličica; occ. kopjišče: hastae gramineae Ci. (gl. grāmineus), hasta pura V., Pr., Iust. neokovano kopjišče, znak (gr. σκῆπτρον) božanstev, vladarjev in svečenikov, pa tudi častno darilo hrabrim vojakom: Suet., večkrat tudi samo hasta: hastae (sc. purae), vexillum, phalerae, alia militaria dona S., donatus est ab Apronio torquibus et hastā (sc. purā) T.

2. sinekdoha sulica, (metalno) kopje, oščep: hasta amentata Ci. in (pren.) amentatas hastas torquere oratoris lacertis Ci., hastā transfixus erat Ci., eminus hastis, comminus gladiis uti Ci., hastas (hastam Cu.) vibrare Ci., hastam evellere Ci., Cu., hastā proiectā N., h. ferrata L., infestā hastā V., hastam iacĕre V., T., hastam eminus conicere V., hastam in latus contorquere V., contorquere in hostīs hastam Sil., hastam speciosissime contorquere Q., hastam mittere, — dirigere in hostem O., aeratae (acutae, praeacutae) cuspidis hasta O., hastae cuspis Iust., extrahere e vulnere hastam Cu., praelongas hastas non protendere, non colligere T. ne naprej iztegovati, ne nazaj potegovati, h. militaris Suet., h. caelibaris (gl. caelibāris), hastae insistere Aur. na (ležečem) kopju stati; preg.: abiecit hastas Ci. „puško je vrgel v koruzo“ = pogum je izgubil, — mu je upadel, ne misli več na obrambo.

3. meton.
a) (javna) dražba; kadar so vojni plen ali kako zasebno imetje javno prodajali ali dajali v zakup državne dohodke, so za označitev kraja in zakonite oblasti natikali sulico ali jo zasajali v zemljo, od tod: h. venditionis Ci., emptio ab hasta Ci., h. infinita Ci. neskončna dražba, hastam pro aede Iovis Statoris ponere (natakniti) Ci., cum Sulla hastā positā bona bonorum virorum in foro venderet Ci. kadar je … , ko je bil nataknil sulico (= … na javni dražbi), prodajal, ad hastam publicam numquam accessit N. nikdar se ni udeležil javne dražbe državnih dohodkov, tako tudi: ad hastam suam (= censorum) accedere L., sub hasta vendere L. ali hastae subicere Suet., Fl. na javni dražbi prodajati, sub hasta vēnire Fl., ex auctionibus hastae Suet. iz javnih dražb, ius hastae T. pravica javne dražbe, ad hastam locare Col.
b) tudi centumviri so natikali sulico, kadar so sodili: centum gravis hasta virorum Mart. sodišče centumvirov, — 100 mož, hastam centumviralem cogere Suet. sklicati sodišče 100 mož.

Opomba: Pisava asta zaradi napačnega izvajanja iz āstō, āre.

hastārius 3 (hasta)

1. h kopju spadajoč, suličen: censio P. F.

2. nanašajoč se na dražbo, dražben; od tod subst. hastārium -iī, n dražbeni zapisnik: Tert.

hastātus 3 (hasta) s kopjem —, s sulico oborožen: prima acies T., Bellona Stat., turmae hastatae Val. Fl. (o konjenikih). Od tod subst.

1. hastātī -ōrum, m
a) kopjaniki, suličarji: dux hastatorum, decem milia hastatorum Cu.
b) occ. suličar, kopjaník, hastati = prvi bojni red rim. legije, katere 30 maniplov je bilo razdeljenih v tri bojne vrste (rede) po 10 maniplov: v prvem redu je stalo 1200 suličarjev (hastati), v drugem 1200 „prvakov“ (suličarjev druge vrste) (principes), v tretjem 600 „tretjakov“ (suličarjev tretje vrste) (triarii). Po tretji punski vojni so stali principes v prvem, hastati v drugem bojnem redu, za njimi pa triarii: Varr., O., pugna ordinaria per principes, hastatos et triarios L.

2. hastātus -ī, m
a) (sc. ordo) kopjaniška stotnija: primus hastatus Ci., C. idr., signifer secundi hastati L.; s celotnim izrazom: mihi T. Quinctius Flamininus decimum ordinem hastatum adsignavit L. mi je poveril poveljstvo nad 10. stotnijo suličarjev.
b) (sc. centurio) stotnik kopjaniške stotnije: primus —, secundus hastatus P. Veg. stotnik prve, — druge stotnije suličarjev.

hauriō -īre, hausī, haustum, pt. fut. haustūrus, pa tudi hausūrus: V., Sil., Stat., Cl. (haurio nam. hausio)

I.

1. črpati, zaje(ma)ti: aquam ex puteo Ci., de dolio Ci. (gl. dolium) lymphas de gurgite V., liquores, undas O., manūs haustā … abluit undā O.; occ. (kri) preli(va)ti: sanguinem Ci., Lucan., Ps.-Q., hauriendus aut dandus est sanguis L. moramo (tujo) kri prelivati ali (svojo) dati, h. cruorem O., multum sanguinis Cu.

2. metaf. zaje(ma)ti = povze(ma)ti, posneti: ex natura ipsa hausimus legem Ci., illa ex quo fonte hauriam, sentio Ci., ut ea a fontibus potius hauriant, quam rivulos consectentur Ci., fontes adire et haurire praecepta H., h. de faece Ci. zajemati iz brozge = vzeti od slabih govornikov, ex vano h. L. iz nezanesljivih virov povzeti (o zgodovinopiscih); occ. vzeti, jemati, nab(i)rati, pob(i)rati, zb(i)rati: sumptum ex aerario Ci., aurum ex Syriae gazis Ci., arbusta ab imis radicibus Lucr. izruvati, ex parvo H., pulverem palmis O., pulvis haustus O., Hecabe hausit inque sinu cineres secum tulit Hectoris haustos O., terraeque immurmurat haustae O. v izgrebeno zemljo, haurit arenas ungulā Stat. razriva pesek, se globoko vdira v pesek.

II.

1. izčrpati, zajeti: totiens haustus crater O. iz katerega se je tolikokrat zajelo; occ. izprazniti, izpiti: pateram V., pocula ore O., illi avide exceptum pateris hausere cruorem Val. Fl.; pren.: calamitatem Ci. ali dolorem Ci., Sil. izpiti čašo nesreče, voluptatem Ci., T. ali libertatem L. uživati, supplicia scopulis V. pretrpeti.

2. metaf.
a) izsrkati, izsesati, oslabiti, zapraviti: Italiam … faenore hauriri T., non … profligator, ut plerique sua (svoj denar) haurientium T., h. Latium Sil. premagati, patrias opes Mart.
b) dokončati, dovršiti: medium sol igneus orbem, hauserat V., vastum h. iter Stat.
c) (telesne dele) odpreti, predreti, prebosti: ictu ventrem atque inguina L., latera ac ventres equorum cornibus Lucr., latus gladio V., Cu., haerenti latus O., latus Hiberi, latus ense Sil., rostro femur O., pectora ferro O., pectus gladio Quadr. fr., iugulus Caesaris haustus Lucan., fama tradidit Camurium … inpresso gladio iugulum eius (sc. Galbae) hausisse T.; pesn.: non lumen, … loca luminis haurit O. ne iztakne oči, … prevrta le očesni jamici; pren.: cum … haurit corda pavor pulsans V. prešine, oslabi.

III.

1.
a) vase črpati, — vleči, zajemati, sprejemati, vsrkavati: alveus haurit aquas O. zajema vodo, cum primae lucem pecudes hausere V. = so se porodile, auras V. ali caelum h. Iuv. sapo loviti, dihati; pesn.: suspiratūs h. O. globoko dihati.
b) srebati, srkati, piti: accedere fontīs atque h. Lucr., hauriendum sanguinem … praebere L., quos (lacūs) si quis faucibus hausit O., h. aquam, humorem Cu., non respirare in hauriendo Plin., h. plurimum meri Suet., venenum Suet., Aur., potio hausta Suet., h. sanguinem caprinum Aur.
c) požreti, pogoltniti, použiti, zaužiti: ardentes ore carbones Val. Max., cibos integros Col., solidos cervos Plin.; pren.: semisomnos hausit flamma L., aggerem ac vineas … incendium hausit L., cunctos … incendium hausit T., Pompei theatrum igne fortuito haustum T. pogorelo, zgorelo, colonia igni hausta T., seu me … hauriet … ignis Val. Fl., progeniem hauserunt flammae Sil., multos hausere gurgites L., hauriuntur gurgitibus T., domus hausta fluctu est Val. Fl., arbores in profundum haustae (sunt) L. so se v globočino zvalila (padla), hauriri urbes terrae hiatibus Plin. pogreznila; pesn.: pariter pallor ruborque purpureas hausere genas Stat. = sta se po … licih razlili.

2. metaf. (z očmi, ušesi, duhom, srcem) „vsrkavati“, požirati, zaznati, hlastno sprejeti, navzeti se česa: oculis ea pectoris hausit O. je zaznal, vocem his auribus hausi V. ali auribus hausi talia dicta meis O. sem začul, slišal, v istem pomenu tudi brez auribus: strepitum exterritus hausit V., magnum sonantes haurit Val. Fl.; oculis auribusque haurire tantum gaudium L., quid eum non sorbere animo, quid non haurire cogitatione censetis? Ci. da ne pije v duhu na dušek, hoc animo hauri V. to si k srcu vzemi, animo spem inanem h. V. vdajati se praznemu upanju, haurit pectore ignes ali flammas latentīs hausit O. (v srcu) se mu je vnel plamen (skrivne) ljubezni, h. artes T., studium philosophiae acrius T. prevneto se baviti z … , expugnationes urbium … hauserant animo T. so se bili namenili, h. eloquentiam, ius, rem militarem T.

Opomba: Star. obl.: impf. act. haurībant Lucr., cj. pf. haurierint Varr. fr., ind. plpf. haurierant Vulg., pt. pf. haurītus Ap., pt. fut. haurītūrus Iuvenc., sup. haurītū Ap.

Hebraeī -ōrum, m (Ἑβραῖοι) Hebréjci, Judje, židi: Tert., Lact. Od tod adj. Hebraeus 3 (gr. Ἑβραῖος) hebrejski, judovski, židovski: terra T., liquores Stat., hebrejski balzam, litterae Aug.