Franja

extēnsor -ōris, m (extendere) iztezalec (udov na natezalnici): Ambr.

exter in exterus -tera -terum (pravzaprav komp. k ex; prim. inter: in)

I. poz. (v nom. sg. masc. zelo redek) zunanji = tuj, inozemski: exterae civitates, exterae nationes et gentes Ci., nationes C., Lact., gentes Cels., Suet., vis, res extera Lucr., extera quaerere regna V. v tujini, heres exter Dig.; subst. exterus -i, m = inozemec, tujec: emancipatus aut exterus Icti., apud exteros Plin.; subst. neutr. pl.: extera Europae Plin. zunanji deli = skrajne meje, extera corporum Plin.

— II. komp. exterior -ius, gen. -iōris, bolj zunanji, bolj zunaj, zunanji (vselej ob dvojnosti subjektov): orbis Ci., collis, vallum, munitiones C., pares munitiones contra exteriorem hostem perfecit C. proti zunanjemu sovražniku (= proti sovražniku, ki oklepa oblegance), ne tamen illi tu comes exterior … .. ire recuses H. iti mu kot spremljevalec ob levici, spremljeti ga ob levici, exterius sitae urbes O., intrinsecus et exterius Col.

— III. superl. extimus (extumus) 3 (prim. intimus: in) najzunanjejši, najskrajnejši: Varr., Fr. idr. pozni pisci, quorum (orbium) unus est caelestis, extumus Ci., extima membrorum circum caesura Lucr., extimus mons, extimae gentes, promunturium oceani extumum Plin.; subst. neutr. pl. = najskrajnejši deli, skrajna meja: Apuliae extuma Plin., extima Galliarum, limitum Amm. Večinoma v obl. extrēmus 3 (iz extrā; prim. suprēmus: suprā)

1. (krajevno) najskrajnejši, najbolj oddaljen, zadnji: extrema pars nominis, quaestionis Ci., in extremis atque ultimis gentibus Ci., extremum oppidum Allobrogum C., cum iam extremi essent in prospectu C. zadnje vrste, primos et extremos tribunos locare S. na čelo in na konec postaviti, extremi addenset acies V. zadnje bojne vrste pritiskajo na prve, primi et extremi H. prednje in zadnje vrste, virtute, ingenio extremi primorum H., extremis usque priores H. zadnji med prvimi, pa vendar pred zadnjimi, occupet extremum scabies H. = zadnjega vzemi vrag, si quem tellus extrema submovet oceano V.; subst. extrēmum -ī, n zadnje, najskrajnejši del, najskrajnejši kraj, konec: quod (caelum) extremum atque ultumum mundi est Ci., beluarum hoc quidem extremum Ci., quod finitum est, habet extremum Ci., ad extremum Ci. ob koncu (pisanja), telum hastili … tereti praeterquam ad extremum L., citerioris provinciae extremum C., extremum montis S., in extremum O. do konca, in extremum mundi Sen. ph., gulae extremum Plin.; v pl.: extrema pelagi V., ali agri, finium, agminis L., Africae Plin., Galliae Fl.; predik. (partitivno) česa zadnji del, najskrajnejši del, konec česa: extremus pons, extremi Remorum fines, extremae fossae C. konec mosta, ozemlja, jarkov, in extremis lingulis promunturiisque C., extrema impedimenta C. zadnji del prtljage, in hac insula extrema Ci., extrema India Ci. ali Africa S. najdaljnejša Indija, Afrika, extremos ad Indos H. do najdaljnejših Indov, extremus Tanais H., extremi hominum Morini V. ki stanujejo na skrajnjem zahodu, extremi orbes clipei V. rob, cuspis extrema O. ost sulice, extremis ut dicitur attigisse Ci. s konci prstov, extremus vinitor V. ki je prišel na konec vinograda = ki je s svojim delom pri koncu, extremus imber V. konec dežja, ignis V. pojemajoči ogenj, extremis in vicis H. v zakotnih vaseh, in extrema oratione Ci. proti koncu govora, in extremo libro tertio ali in codicis extrema cera Ci. ali in extrema fere parte epistulae Ci. ep. ob koncu tretje knjige, ob robu voščene (pisalne) deščice, ob koncu pisma.

2. (časovno) zadnji, (po)slednji, skrajni: dies Varr., extremis diebus consulatus mei, mensis extremis anni Februarius, extrema vox servi morientis, extremus conspectus liberorum Ci., extremo tempore diei Hirt. = zvečer, haec extrema fuit aetas imperatorum Atheniensium N. zadnja doba, v kateri so se odlikovali atenski poveljniki, extremus dominorum T.; pren.: extremum spiritum edere Ci. zadnjikrat vzdihniti, extremo spiritu exsanguis Ci. ob zadnjem dihu, multarum deliciarum comes est extrema saltatio Ci. je nazadnje ples; kot subst. neutr. v sg. in pl. konec: extremum habet oratio mea Ci., extremum aetatis, diei S., noctis Sil., extremo anni L. konec leta, ad extremum H. nazadnje; principiis cognitis facilius extrema intellegetis Ci., Dido ferro extrema secuta V. smrt, extrema imperii T. konec, razpad; occ. predik. (partitivno) končen, iztekajoč se, konec česa: extrema et prima luna Varr., extremā pueritiā miles fuit Ci., bellum Pompeius extrema hieme apparavit Ci. konec zime, manus extrema non accessit operibus eius Ci. „zadnja roka“ = dovršenost, ad extremam orationem C. na koncu govora, extrema aetate S. v visoki starosti, ad extremam aetatem N. do konca življenja, extremo bello Peloponnesio N. proti koncu … vojne, extremo tempore N. slednjič, končno, extremis temporibus magnum in odium pervenit civium suorum N. v zadnjem času svojega političnega delovanja, extrema hiems V. konec zime, extremo anno V., L. konec leta, extrema in morte V. = v jamo viseč.

3. pren. (po stopnji) zadnji, najskrajnejši = kar se le v najhujši sili stori ali uporabi: res ad extremum perducta casum, hic extremus perorandi locus, salus nostra spe extremā pendet Ci., in extrema spe salutis C., extremum illud senatūs consultum: videant consules … C., hoc extremae dementiae est S.; subst. neutr.: defendenda usque ad extremum Ci. do zadnjega, cum extrema conceditis Ci., ad extremum tenax O. do skrajnosti, extrema periculorum L. skrajne nevarnosti; occ.
a) najskrajnejši = najhujši, največji, najnevarnejši: extremum discrimen Ci., Cu., plaga illa extrema, extrema defensio, extremo summoque supplicio Ci., extremum bonorum, malorum Ci. največja dobrina, največje zlo, in extremis suis rebus C. v najhujši sili, extrema fortuna C. najhujša sila, extremam famem sustentare C., extremum auxilium C. skrajni, zadnji pripomoček, extrema fata V.; subst. neutr.: hoc reservato ad extremum consilio C. za najhujši primer, omnes suas fortunas in extremo sitas S. v največji nevarnosti, per omnia extrema V. najhujše, najnevarnejše, extrema pati V. smrt, famem ferrumque et extrema pati T., ad extrema perventum est Cu. ali ventum ad extrema, nisi … T. do skrajnega, vitam ipsam ad extremum adductam T. v skrajno (največjo) nevarnost, plura de extremis loqui pars ignaviae est T., extrema metuere Suet.; z gen.: quae captarum urbium extrema sunt, patiebantur L: konec, quotiens in extrema periculorum ventum L. v največje nevarnosti, compellere ad extrema deditionis Fl.
b) najslabši, najhudobnejši: haud Ligurum extremus L., extremi ingenii est, qui … L. čisto topoglav je, povsem nesposoben je, extrema mancipia Sen. ph., extrema alimenta vitae T., sortis extremae iuvenis Iust.

4. adv. obl.
a) acc. neutr. sg. extrēmum, pesn. tudi acc. neutr. pl. extrēma = zadnjič, slednjič: extremum adfari V., adloquor extremum maestos abiturus amicos O., luctibus extremum … tabuit O., illum exspirantem atque extrema gementem linquunt V.
b) redkeje abl. sg. neutr. extrēmō naposled, nazadnje: Suet., Dig., extremo Hannibalem imperatorem fecerunt N., prius … dein … extremo Ci.

Opomba: Iz superl. extrēmus so pozni pisci napravili nov komp. extrēmius: Ap., Tert., in superl. extrēmissimi: Tert.

extollō -ere (le v obl. iz prezentovega debla, druge nadomešča efferō)

I. vzdigniti (vzdigovati), povzdigniti (povzdig[ov]ati): Lucr., Auct. b. Afr., extollere pedem Pl., pedes Nov. fr., onera in iumenta Varr., caput (v znamenje upanja na rešitev) Ci., cruentum alte extollens pugionem Ci., extollere primas gurgite palmas Pr. okonce rok pomoliti iz … , cachinnum Ap. smeh zagnati; pren.: extollere iacentem Ci., quem civem perculsum res publica suis manibus extolleret Ci., extollere novos S., aliquem supra ceteros T. povišati (v dostojanstvu); occ. kvišku (z)graditi: Paul. (Dig.); pren.: fundamentum substernunt liberorum, extollunt Pl. = vzgajajo otroke.

— II. pren.

1. povzdigniti (povzdigovati), vzdigniti komu samozavest: extollere animos Ci. prevzeti se, adulescentium animos praematuris honoribus ad superbiam Ci. pooholiti, se Ci. osvestiti se, se magis S. gnati se za višjim, se supra modum Q. preveč duška dajati svoji samozavesti, aliquem secunda oratione S., irā promptum alicuius animum T. še bolj razdražiti, alicui animos Iust. opogumiti koga, nimiā nautas hilaritate Ph. v preveliko veselje spraviti; occ.
a) (o)krasiti, (o)lepšati: Baiarum suarum piscinas T., hortos … insigni magnificentiā T.
b) okrepiti: vocem per gradus et ceteros motus Sen. ph.

2. (z besedami) povzdig(ov)ati, poviševati, poveličevati, častiti, hvaliti, slaviti: dum Planci in me meritum verbis extollo Ci., aliquem in caelum laudibus extollere ali samo aliquem ad caelum extollere Ci. ali aliquid in caelum extollere Amm. v zvezde kovati, vos meam fortunam deprimitis, vestram extollitis? Ci., alios praeter modum extollere, alios nimium deprimere L., extollere aliquid laudando Ci., S. ali laudibus, verbis S., extollere malos S., gentis Aemiliae bene facta S. fr., aliquid oratione S., ali aliquid verbis in maius L. ali samo aliquid in maius Plin. iun., Iust. poveč(ev)ati, extollere vires gentium V., humilia Q., vetera extollimus recentium incuriosi T.

3. odlikovati, počastiti: strenuum quemque praemiis Aur.

4. odložiti (odlagati), preložiti (prelagati): hoc malum in diem Pl., res serias omnīs extollo ex hoc die in alium diem Pl., extollere nuptias Caecil. fr.

Opomba: Plpf. act. cj.: exsustulissent Sen. rh.

extrahō -ere -trāxī -trāctum (po nekaterih -trăctum)

I.

1. izvleči, vleči iz česa, izdreti, potegniti (potegovati) iz česa; abs.: nequitia est ut extrahas mergere (illum) Sen. ph.; z obj.: extrahere ferrum N., telum L., cervices boum ad aratra extrahenda natae Ci., extrahere aquam Pl., materiam, venenum, cucurbitulā, virus, telum forcipe, polypum unco ferramento, infantem Cels., retia Suet., Eutr.; z dat.: spinas extrahere corpori, venena extrahere corpori Plin., anulum sibi deficienti Suet. sneti. Od kod? z abl. (večinoma pesn.): vivum puerum alvo H., extrahe turbā (sc. eum) H. potegni ga iz gneče, extrahere aquam specubus ac puteis Auct. b. Afr., aliquem arundineto Vell.; s praep.: rete ex aqua Pl., telum e corpore Ci., de vulnere telum O., cultrum ex vulnere Lucretiae L., gladium e vulnere Q., velut ab inferis extractus L.; z adv.: inde guttam Cels., aliquem inde Mel.; pren.: Epicurus … ex animis hominum extraxit radicitus religionem Ci. je iztrebil, se ex aliquo malo Ter., ali urbem ex periculis maximis extrahere Ci. oteti iz … , se ac suos omnes extraxit incolumes N. je rešil, extrahere copias ex hibernaculis N. odvesti, secreta mentis Sen. ph. razodeti, odkriti, candidatos Sen. ph. pripomoči jim k častnim službam, aliquem poenae (dat.) Sen. ph. odtegniti, se ab hac vita Sen. ph. Kam?: ex occultis ea (scelera) tenebris in lucem extraxerunt L. so na dan spravili (dali), extrahere aliquem ad honorem L.

2. siloma izvleči, potegniti iz česa: extrahitur domo latitans Oppianicus a Manlio Ci., ex tenebricosa popina consul extractus Ci., extrahere senatores vi in publicum L., aliquem cubili T., ab his extractus e latebra Suet.; pren.: datis vadibus qui rure extractus in urbem est H. ki je prisiljen s kmetov iti v mesto na sodišče, extractus falsis rumoribus Suet. na cesto zvabljen; voj. (sovražnika) zvabiti na kaj, prisiliti k čemu: (hostes) in aciem invitos extraxit L., extractos ad certamen fudit L.

— II.

1. (časovno) zavleči (zavlačevati), odložiti (odlagati), odlašati: res ab adversariis extracta variis calumniis Ci. ep., extrahere obsidionem, certamen diutius, certamen usque ad noctem, proelium prope ad noctem L., extractum bellum est in tertium annum, extrahi rem ex eo anno viderunt L., se tergiversando in adventum eius (collegae) rem extracturum L., extrahere diem de die (dan na dan, dan za dnem) Sen. ph., extrahere has materias in infinitum Q., pugnā in posterum extractā T., quem (somnum) plerumque in diem extrahunt T., ki ga navadno daljšajo do belega dne.

2. (osebe) za nos voditi: Suet., eludi atque extrahi se multitudo putare L., populumque ducesque extrahit incertis Stat.

3. (čas) (po)tratiti: triduum disputationibus, dicendi morā dies, extracto primo noctis tempore C., cum id (= non multum aestatis) facile extrahi posse intellegeret C., ne … sine ullo effectu aestas extraheretur L., extrahere tempus morando, cunctando diem L., biduum Cu., aliquantum temporis Cu., Front., noctem vigiliis Cu.

extrăōrdinārius 3 (extra in ōrdō)

1. izreden, nenavaden, neobičajen, poseben: fructuum species Varr., pecunia Ci. ki ne prihaja iz navadnih dohodkov = podarjen ali podedovan, hinc illae pecuniae extraordinariae Ci. nenavadni dohodki, cupiditates Ci. protinaravne, reus Ci. na nenavaden način (za)tožen, consulatūs petitio Ci., natura ac necessitas Ci. nenavadna naravna potreba, periculum Cu., ludi Suet., bella Suet.; poseb. izredno podeljen, izročen: honos Ci., C., imperium Ci. idr., munus (naspr. iustum et legitimum) Ci., Suet., potestates, fasces Ci.; subst. extraōrdināria -ium, n izredna oblast, nenavadna oblast: Vell.

2. occ. voj. izbran, odbran: cohortes, equites L. tudi subst. extraōrdināriī -ōrum, m odbranci („cvet“) pomožnih čet (petina pešcev, tretjina konjenikov); ti oddelki so taborili poleg glavnih vrat, ki so se po njih imenovala porta extraōrdināria (sicer tudi porta praetōria): L.

extrēmitās -ātis, f (extrēmus)

1. skrajnost, konec: ut (Democritus) nulla in extremitate consisteret Ci. na nobeni skrajni točki, mundi Ci. okrožje, circuli Plin. obseg, regiones, quarum nulla est … extremitas Ci. ali extremitas aëris Ci. meja, extremitates Aethiopiae Plin. meje, extremitas picturae Plin. obris, očrt, extremitas lacūs Plin. iun. ali extremitates lacuum Plin. obrobje; pren. (časovni) konec: cuius (noctis) extremitas illud diluculum fuit Aug.

2. occ.
a) v pl. okončine (= roke in noge): extremitates corporis, frigus extremitatum, articuli extremitatium Plin.
b) geom. ploskev: extremitas et quasi libramentum Ci.
c) ret. (v pl.) skrajna nasprotja: inter has extremitates mediae sunt species Q.
č) gram. končnica: Gell. (o končnici … bundus), v pl.: Prisc.

exundō -āre -āvī -ātum

I. intr.

1. čez bregove stopiti, čez bregove udariti (udarjati), izli(va)ti se, razli(va)ti se, valiti se kam: fons … exundat Plin., per rivos piscina exundat Col., trunco cruor exundat Sen. tr., solum exundans sanguine Sen. ph., quae (tura balsamaque) … vi tempestatum in adversa litora exundant T., ki jih sila neviht splavlja na … (o plamenu) = kvišku valiti se: flammarum exundat torrens Sil. exundant diviso vertice flammae Stat.; (o človeški duši) = kvišku kipeti: spiritus (morientis) exundans Sil.

2. pren. „prekipevati“ = v obilju se kazati, v obilju se pojaviti (pojavljati), (pre)obilen biti: exundat furor Sen. po ë t., eo detracto, quod exundet Sen. ph., largus et exundans ingenii fons Iuv., ex multa eruditione … exundat … eloquentia T. prekipeva.

— II. (redko) trans. izlivati, kvišku valiti iz česa: exundat fumum piceus caligine vertex Sil. — Od tod adv. komp. exundantius (iz pt. pr.) preobilno: Eccl.

exuō -ere -uī -ūtum (ex in indoev. kor. eu̯ō, ou̯ō, u obleči; prim. lat. induō, subūcula, exuviae, vestis)

I.

1. sleči, odložiti: pallam Pl., vestem Lucr., Cu., Vell., praetextam Plin. iun., Amor … alas exuit V., tu Troianos exue caestus V.; z abl.: umero (z ramena) exuit ensem V., exuit hic humero pharetram O.; z dat. personae: vincula pugnat exuere sibi O. sneti si, exuet haec reduci clipeum O. bo odvzela.

2. vzeti iz česa, potegniti iz česa: ensem vaginā, telum magno e vulnere Stat.; pren.: hominem ex homine Ci. vso človečnost zatajiti.

3. pren. odložiti, znebiti se česa, rešiti se česa: faciem et membra V., hominem (človeško podobo) O.; z abstr. obj.: omnem humanitatem Ci., mentem (mišljenje) V., silvestrem animum (divjo nrav) V., antiquos mores L., iugum = servitutem L. otresti, fastūs, feritatem, metum, vultus severos O., statum Cu., mentitum colorem Q., vitia, virtutes T., obsequium T. odpovedati, amicitiam, societatem T., promissa T. ne izpolniti, fidem, pacem, pacta, ius fasque T. prelomiti, patriam T. odreči se, iussa T. ne zmeniti se za … , magistrum T. odsloviti, Tarpeia animam exuit O. pusti, izdihne. —

II.

1. sleči = razgaliti, odkriti, znebiti se česa: magna ossa lacertosque V., magnos membrorum artus V., mensas et opertos orbes Mart.; z abl.: palmas vinclis V. spone z rok sneti, exuēre pellibus … membra H. slekli so kože iz udov = odložili so kože, exuere se iugo L., se his monstris O., se tunicā Gell.; s praep.: ex his se laqueis Ci., hordea de palea O. očistiti plev. V pass. z grškim acc.: unum exuta pedem vinclis V. na eno nogo bosa, cornua exuitur O. izgubi rogove, exutus tunicam Ap.; med. = sleči se: exuimur Mart. Pren.: exuere se omnibus vitiis Sen. ph., se curis mortalibus Sil.

2. pren. sleči koga česa = rešiti koga česa, (od)vzeti komu kaj: id (aes alienum) … se (ga) agro paterno … exuisse L., praecipui avitis bonis exuuntur T., omnibus fortunis exutus T. brez … , detractam … non veste modo, sed et bonis exuit Suet.; z dat.: exutus formae Sil.; abs.: exuto Lepido T., hi … exuunt montes Stat. oplenjujejo; voj. sovražniku (od)vzeti kaj, prisiliti sovražnika, da kaj odvrže: Vell., Fl., hostem impedimentis, hostium copiis fusis armisque exutis C., exuere ipsum regem … armis, hostem classe S., qui … videbit … exutos Arcadas armis V., plerosque (hostium) armis exuerunt L., exuere aliquem castris, praedā L.

F, f šesta črka lat. abecede, glasovno = gr. φ (prim. fama = φήμη, Fabius = Φάβιος). Kot kratica je F = Filius, a tudi, poseb. na nagrobnih spomenikih, = Fecit, npr. V. F. (= vivus fecit); od tod F F. = Fecerunt; potem = Fidelis ali Felix kot ime legij (F. F. = Flavia Fidelis). — F. C. = Faciundum Curavit. — F. I. = Fieri Iussit. — F. L. = Flavius, Flaviā tribū. — FL. P. = Flamen Perpetuus. — FR. ali FRU. = Frumentum, Frumentarius.

Fabius 3 Fábij(ev), ime starega rimskega patricijskega rodu. Po mitu so bili Fabijci Removi družabniki pri Luperkalijah: O., Aur. Najbolj znani so:

1. Q. Fabius Vibulānus Kvint Fabij Vibulan, konzul l. 485 in 482, padel l. 480 v Etruriji: L.

2. njegov brat Caeso Fabius Vibulānus Cezon Fabij Vibulan, konzul l. 484 in 479 ponudil se je, da bi s svojimi sorodniki branil mejo proti Vejem; padel l. 477 s 306 Fabijci ob Kremeri: L.

3. Q. Fabius Vibulānus, edini Fabijec, ki je preživel poraz ob Kremeri, konzul l. 467 in z Apijem Klavdijem član sveta decemvirov: L.

4. Q. Fabius Ambustus Kvint Fabij Ambust; kot poslanec se je l. 391 udeležil boja proti Galcem pri Kluziju in s tem dejanjem povzročil hud poraz ob Aliji: L.

5. Q. Fabius Rulliānus Kvint Fabij Rulijan (posinovljenec iz Rulijevega rodu) se je odlikoval v vojnah s Samniti (od l. 330 do 290): L. Aur.

6. njegov sin Q. Fab. Gurges Kvint Fabij Gurgit (= Potratnik, vzdevek po njegovem potratnem življenju) je bil poveljnik v samnijskih vojnah in je padel, tretjič konzul, l. 265 pri Volzinijih v boju z upornimi sužnji: Fl.

7. Q. Fabius Maximus Verrucōsus Kvint Fabij Maksim Verukoz (=Bradavičnik, zaradi bradavic na obrazu), slavni Hanibalov nasprotnik v 2. punski vojni; s previdnim načinom bojevanja si je prislužil častni vzdevek Cunctator = Obotavljalec, konzul l.233, prodiktator l.217, umrl l.203: Enn. ap. Ci., L., Pr., Plin.

8. Q. Fabius Maximus, njegov sin, konzul l. 213, je osvojil Arpe v Apuliji: L.

9. Q. Fabius Maximus Aemiliānus Kvint Fabij Maksim Emilijan (sin hrabrega Lucija Emilija Pavla, brat Scipiona Emilijana), kot konzul l.145 služil v vojni zoper Viriata, Polibijev prijatelj: Ci., L.

10. njegov sin Q. Fabius Maximus Allobrogicus (Alobroški), učenjak, konzul l.121; premagal je Alobroge v Galiji; kot cenzor je l. 111 iz alobroškega plena na sveti cesti (sacra via) blizu Numove palače (regia) zgradil čudovit slavolok, po njem imenovan: fornix Fabius (Fabii, Fabianus) Ci., Vell., Val. Max., Sen. ph., Q., Fl.

11. Paullus Fabius Maximus Pavel Fabij Maksim, roj. ok. l. 44, konzul l. 11, Ovidijev prijatelj in sorodnik, tudi Horacijev znanec, po svoji ženi Marciji v svaštvu s cesarjem Avgustom, čigar zaupnik je bil v zadnjih dneh: H., O., T.

12. Q. (ali Num.) Fabius Pictor Kvint (Numerij) Fabij Piktor, roj. ok. l. 254 bojeval se je proti Galcem in Hanibalu ter v grščini napisal prvo rimsko zgodovino, ki je služila kot glavni vir Liviju: L., Plin.

13. Fabius Rusticus Fabij Rustik, retor, prijatelj Seneke starejšega, napisal je Neronovo zgodovino: T.

14. M. Fabius Quintilianus, gl. Quīntiliānus.

15. Fabius Persicus Fabij Perzik, konzul l. 32 po Kr., zloglasen razuzdanec: Sen. ph., Iuv. — Kot adj. = fabijski, Fabijev: lex Ci. idr., fornix Fabius Ci. (gl. pod 10), Fabia (tribus) H. fabijsko okrožje, najštevilnejše vaško okrožje. Od tod Fabiānus 3 fabijski, Fabijev: fornix Fabianus Ci., ali arcus Fabianus Sen. ph = fornix Fabius, Fabiani milites N. (pod 7 navedenega Fabija); tudi posinovljensko ime oseb, ki jih je fabijski rod sprejel za svoje, npr. Valerius Fabianus: T.; v pl. subst. Fabianī -ōrum, m ljudje iz fabijskega okrožja: Suet.

facessō -ere -cessī in -cessīvī -cessītum (intens. glag. facere)

1. trans. delati, napraviti, opraviti, (iz)vršiti (izvrševati): Pl., imperio parent ac iussa facessunt V., praecepta facessit V., mille iocos facessere O. zbijati; occ. (v slabem pomenu) prizade(va)ti, pripraviti (pripravljati): T., (metuo), ne innocenti periculum facesseris Ci., cum audissent ei negotium facessitum esse Ci. da so mu prizadevali težave.

2. intr. oddaljiti se, odpraviti se, spraviti se, pobrati se, umakniti se: Kom., Cu., T., Iust. idr., operae facessant Ci. Na vprašanje od kod? kam?: ab societate rei publicae Ci., propere (eā) urbe, ex urbe L., facesse hinc Tarquinios L.

facilitas -atis, f (facilis) lahkost, lahkota

1. kot lastnost stvari, glede na njihovo izvršitev, dokončanje, itd.
a) lahkost, lahkota: ut plerique faciunt propter facilitatem Ci., numerus … cognita facilitate contemnitur Ci., simul copia materiae, simul facilitate operis inducti L., nec audendi facilitatem usque ad contemptum operis adduxeris Q.
b) (šele poklas.) = si f. soli est Plin. če se da zemlja zlahka obdelovati, picea tonsili facilitate Plin. se da zlahka obrezati, caulis et folia eius facilitatem pariendi praestant Plin. olajšajo porod, (smaragdi) ad crassitudinem sui facilitate translucida Plin. zlahka prepuščajo svetlobo, magno mihi … f. stetit Plin. iun. prostovoljni popust pri plačilu.

2. kot lastnost oseb
a) (v dobrem pomenu) „lahkost, lahkota, lahkotnost“ = naklonjenost, nagnjenost, nagnjenje, pripravljenost storiti kaj, prijaznost, uslužnost, vnema, predanost, vdanost, težnja, zaupljivost, družabnost, priljubljenost, prikladnost, ljubeznivost, vljudnost, dobrodušnost, neprisiljenost, spretnost (sinonima: lenitas, humanitas, naspr. severitas, gravitas): comitas et facilitas ali facilitasque Ci., f. et humanitas Ci., f. et lenitudo animi, f. sermonis, f. in audiendo Ci., si illius comitatem et facilitatem tuae gravitati severitatique asperseris Ci., videbant ea facilitate praetorem Ci., facilitate par infimis esse Ci., illius facilitas, huius constantia laudabatur S. facilitate saepius quam industriā commendabatur T., facilitas indulgentiaque Suet.
b) (v slabem pomenu) α) popustljivost: prava (mehkotna) f. Ter. β) lahkomiselnost: in quinque et triginta senatores … tanta facilitate animadvertit, ut … Suet., Ci.

3. poseb. lahkost, lahkota:
a) lahkost v pojmovanju = lahko pojmovanje, dojemljivost: aetatis illius f. Q., suspecta f. Q.,
b) okretnost, spretnost v govoru, dobra izgovarjava: oris f. Q., extemporalis f. Q., verborum f. (v izražanju) Q., quae in oratore maxima sunt, ingenium, inventio, vis, facilitas Q. okretnost, disputabat expedite magis quam concitate, ut possim dicere, facilitatem esse illam, non celeritatem Sen. ph., sermonis Suet.
c) nagnjenost: haec in bonis rebus, quod alii ad alia bona sunt aptiores, facilitas nominetur, in malis proclivitas Ci.
č) metaf. dohodnost, dostopnost, prehodnost: f. camporum T.
d) telesna zgradba (konstitucija): f. corporis Sen. ph.

Opomba: Pl. facilitates pri Q. (9, 4, 97).

factitō -āre -āvī -ātum (dvojni frequ. iz facere; preko Plavtovega factāre)

1. navajen biti na kaj, — kaj delati, vajen biti česa, imeti navado kaj delati, (večkrat, navadno, običajno) delati, opravljati: Pl., Ter., Varr., Q., quid a maioribus factitatum esset, ostendi Ci., versūs f. H., T.; s predik. acc.: quem palam heredem semper factitarat Ci. je bil običajno proglasil za dediča. Pogosto: hoc in Sicilia factitatum esset Ci. je bilo prav v navadi, običajno, concertare equis antiquis ducibus factitatum memorabat T. da je bila pri njih navada.

2. occ.
a) po obrtn(išk)o opravljati, — izvrševati: Q., Suet., f. accensationem Ci. delationem T.
b) navadno obhajati (praznovati): sacrificia f. Ci.

fāgus -ī, f (indoev. kor. *bhāgo- bukev; prim. gr. φηγός, dor. φᾱγός, strvnem. buohha, nem. Buche; izpos. iz ger. v slovanskih jezikih, prim. sl. bukev (po nekaterih domnevah se etimološko navezuje na to besedo tudi sl. bukve (= knjiga))

1. bukev: Stat., Ci., materia cuiusque generis … praeter fagum atque abietem C., patulae recubans sub tegmine fagi V., alta f. V., altae fagi Cat., non aesculus nec tiliae nec fagi O. fagi glans Plin. žir.

2. meton. bukov les, bukovina: fabricataque fago pocula V. — Soobl. fāgus -us, f: Ps.-V. (Culex).

fāgutālis -e (fāgus) bukov: lucus Fagutalis Varr. Bukov gaj na Eskvilinu, posvečen Jupitru, čigar kapelica je stala tam: od tod Jupitrov vzdevek: Fagutalis Iuppiter Varr., Plin. Jupiter iz Bukovega gaja. Subst. Fāgūtal -ālis, n Jupitrova kapelica v Bukovem gaju: Varr., Fest., P. F.

Falacrīnum -ī, n Falakrín, kraj na Sabinskem: Suet.

falārica (phalārica) -ae, f (fala)

1. veliko metalno kopje, falarika: Enn. ap. Non., Serv., Aug., contorta phalarica venit V., emissis soliferreis falaricisque L., f. telum maximum et dictum a falis, id est a turribus ligneis Non., f. genus teli missile, quo utuntur ex falis, id est ex locis exstructis, dimicantes P. F.

2. zažigalna puščica, s smolo, tuljem in drugimi vnetljivimi snovmi ovito metalo; na sovražnike so ga prožili z metalnim strojem (catapulta): Lucan., Sil., Gell., Veg., phalarica erat Saguntinis missile telum hastili abiegno … ; ferrum autem tres longum habebat pedes L.

falcātus 3 (falx)

1. s srpi opremljen: Auct. b. Alx., Mel., Val. Fl., f. quadrigae L. ali f. currus Cu. voz na srpe.

2. srpasto zakrivljen: Plin., Sil., cauda, ensis O., sinus falcatus in arcus O.

falci-fer -fera -ferum (falx in ferre) srponosen: f. currus Lucr. ali f. covinnus Sil. voz na srpe, manus O., deus, senex O. ali Tonans Mart. (o Saturnu).

fallāx -ācis, adv. fallāciter (fallere) sleparski, (pre)varljiv, prevarantski, mamljiv, spletkarski, lokav: Tib., Lucr., Plin., Val. Fl., Mart., Sil., leves homines atque fallaces Ci., f. homines Cat., gens f. L., f. Ulixes, Medea O., fallacissimum genus esse Phoenicum Ci., homini fallacissimo … liberos tradidisti Ci. najbolj spletkarskemu, največjemu sleparju, Phantasus in omnia fallaciter transit O., nobis se coepit fallacissime venditare Ci.; pren.: o spes fallaces meae Ci., herbae non fallaces Ci. ki kmeta ne razočarajo, oculorum fallacissimus sensus Ci., fallax silva, f. aurae V., f. nuntius L. lažniva, neresnična vest, cibus (vaba) O., vultus O. hinavski, fallax anni fides Plin. iun. = neplodnost: z objektnim gen.: fallax herba veneni V. na videz neškodljiva, a strupena rastlina, specie bonarum artium … amicitiae fallaces T. izdajalci prijateljstva, nezvesti prijatelji; z dat.: Planasia navigiis fallax Plin. ladje ogrožajoča.

Opomba: Gen. pl. fallacum: Cat.