Franja

ostracītis -idis, f (gr. ὀστρακῖτις) ostrakítida (ostrakitíd)

1. = ostraciās: Plin.

2. vrsta kalamine: Plin.

ōtia -ae, f (gr. ὠτίον ušesce) ótija = „ušesce“, vrsta školjk: Plin.

ōtis -idis, f (gr. ὠτίς) ótida, vrsta dróplje (najbrž Otis arabs Linn. arabska droplja): Plin.

oxycedros -ī, f (gr. ὀξύκεδρος) bot. bodičasta cedra, vrsta cedre s koničastimi listi: Plin.

oxytriphyllon -ī, n (gr. ὀξυτρίφυλλον) bot. ostrolistna detelja, vrsta detelje s koničastimi listi (Trifolium italicum Linn.): Plin.

paederōs -ōtis, acc. -ōta, pl. -ōtas, m (παιδέρως)

I. (o kamnih)

1. opál: Plin.

2. pajderót, vrsta ametista: Plin. —

II. bot.

1. pajderót, vrsta rastl., imenovane medvedove tace, déžen (Acanthus Linn.) Plin.

2. pri Grkih krebuljica (caerefolium): Plin.

palmatiās -ae, m (gr. παλματίας) „palmatías“, vrsta potresa = rahel potres, potresavanje zemlje: ostae sunt motus, quibus solum quatitur; palmatiae vero appellantur, quorum pavitatione illa quae trepidant sine inclinationis periculo nutabunt, cum directi tamen rigoris statum retinent Ap.

palusca -ae, f bot. palúska, vrsta smokve: Macr.

pānicula -ae, f (demin. k pāna = pānus)

1. šopek, lat, starejše kozúlja: Plin.

2. paníkula, vrsta otekline: Ap. h., Plin. Val.

parēās -ae, m (gr. παρείας) paré(i)as, vrsta kač: Lucan. — Soobl. parīās -ae, m: pareas serpens, qui semper in caudā ambulat et sulcum facere videtur Isid.

patella¹ -ae, f (demin. k patera)

1. skodel(ic)a, posodica, torílo, skledica, pladenj, plítvica: Varr. ap. Non., Varr. ap. Prisc., Mart., Plin. idr., holus cenare patellā H.; preg.: invenit patella operculum Hier. = „vsak pozna svojega“; prim.: accessit huic patellae dignum operculum Hier.; meton. patéla = „ponvičnik“, vrsta peciva: Th. Prisc.

2. daritveno torilo, daritveni pladenjček: Varr. ap. Non., L., Pers., Val. Max. idr., fert Vestae patella cibos O., patella grandis cum simulacris deorum Ci.; od tod: edere de patella Ci. = k žrtveniku za mizo sesti (o zasramovalcih verstva).

3. metaf.
a) „kolenska skledica“, pogačica: Cels.
b) patéla, neka bolezen oljk: Plin.

patētae -ārum, f (gr. πατητός 3 pohojen) bot. „pohojenci“, vrsta datljev, ki so videti kakor pohojeni, kadar počijo: Plin., Cael.

pegris -idis, f pégrida, neka neznana morska bitja, verjetno vrsta školjk: Plin.

peplium -iī, n (gr. πέπλιον) bot. vrsta mlečka, najbrž ostri mleček, starejše mlečni drenek (Euphorbia esula Linn.) ali kolésnik (Euphorbia amygdaloides Linn.): Cael.

percnus -ī, m (gr. περκνός črnopisan) vrsta orla, najbrž mali sivi orel, račji orel, račar (= rjavi lunj) (Falco naevius Linn.): Plin.

perichytē -ēs, f (gr. περιχυτή) oklep(anje), obda(ja)nje, vrsta gladiatorskega spopada: Cod. I.

per-petuus 3 (petere iti)

1. krajevno drug drugega se držeč, stikajoč se, dotikajoč se, zaporedoma, zdržema tekoč, nepretrgano vrsto tvoreč, nepretrgan: Pl., perpetuae stationes, ut contingat inter se C., paludes C. vrsta močvirij, munitiones C. pas utrdb, montium dorsum Cu., mensae V. mize v dolgi vrsti, dolga vrsta miz, bovis tergum V. (Ecl.) nerazrezan; metaf.: oratio N. nepretrgan, skladen, res a perpetuis orationibus ad altercationem vertit L., historia Ci., carmen O., H. (= gr. κυκλικόν) kíklični (ciklični) spev, ki obsega ves krog bajk.

2. časovno neprenehoma (neprestano) trajajoč, neprestan, stalen: dies, triduum Ter. ali vita Ci., N. celo življenje, p. et sempiternus ignis Vestae Ci., perpetua et constans voluntas mea in rem publicam Ci., odium N. nespremenljivo, stalno, nenehno, dominatio N. dosmrtno vladarstvo, dosmrtna oblast, dictator Ci. diktator za vse žive dni, pax Ci. stalen mir, societas Ci. neprenehna zveza, fulmina perpetua, quorum significatio in totam pertinet vitam Sen. ph. bliski, pomenljivi za vse življenje, perpetuus Augustus Eutr. vedno Avgust = vselej povečevalec cesarstva (naslov poznejših cesarjev).

3. splošno veljaven, splošen: ius, quaestio Ci. Od tod adv.
a) perpetuē neprenehoma, stalno, venomer, vselej, zmeraj, zmerom, vedno: vincere Cass.
b) in perpetuum za vselej (vedno, zmeraj, zmerom), na (vse) veke: Ter., hanc pestem paulisper reprimi, non in perpetuum comprimi posse Ci.
c) abl. n perpetuō neprenehoma, stalno, venomer, vselej, zmeraj, zmerom: Ter., perpetuo in vallo permanere C., parvam exigui temporis usuram bonae de me opinionis postulo, ut eam, si, quae dixero, vobis probabo, perpetuo retineatis Ci., T. Pomponius Atticus, ab origine ultima stirpis Romanae generatus, perpetuo a maioribus acceptam equestrem obtinuit dignitatem N.; v istem pomenu tudi perpetuum: uti Stat. Subst. perpetuum -ī, n nenehnost, neprekinjenost, nepretrganost, stalnost: Lact.

Opomba: Nenavadni komp. perpetuius, superl. perpetuissimo curiculo: Ca. ap. Prisc.

persītēs -ae, f bot. perzítes, vrsta mlečka (tithymallus): Ap. h.

persōnātus 3 (persōna) preoblečen, zamaskiran, našemljen, zakrinkan, okrinkan: Roscius Ci., pater H. (v komediji); pren.: quid est, cur ego personatus ambulem Ci., felicitas Sen. ph. navidezna, fastus Mar. prisiljen(a). — Subst. persōnāta -ae, f bot. „zakrinkani (našemljeni) repinec“, vrsta velikega repinca: Col., Plin., Ap. h.

Petisius 3 petízijski: Petisia māla Plin. petizijska jabolka (vrsta majhnih jabolk, morda rajska jabolka, paradiževci, granatna jabolka, maslenike).