Franja

Balliō -ōnis, m Balion, ime zanikrnega zvodnika v Plavtovi komediji Pseudolus (Prevarant); od tod apel. = zanikrnež: Ci. Od tod adj. Balliōnius 3 Balionov: arx Pl.

barbitos -ī, m (gr. βάρβιτος)

1. pesn. ime za brenkalo z več strunami, ki pa se nekoliko razlikuje od lire, plunka, lutnja, včasih tudi lira: Cl., age dic Latinum, barbite, carmen H.; pl. heterogen. barbita: Aus.

2. met. kot fem. pesem (igrana na lutnji): non facit ad lacrimas barbitos ulla meas O.

Bārīnē -ēs, f Barina, ime neke osvobojenke: H.

Batō -ōnis, m Baton, ime dveh upornikov v Dalmaciji: O., Vell.

Belgae -ārum, m Belgijci, skupno ime vseh germanskokeltskih ljudstev med Marno, Seno in Renom: C., Mel., Plin., T.; sg. (kolekt.) Belga -ae, m Belgijec: Lucan., Cl., Sid. Od tod adj. Belgicus 3 belgijski: esseda V., calami Plin., Gallia Belgica Plin. = subst. Belgica -ae, f: Plin., T. belgijska Galija, Belgija; subst. Belgium -iī, n Belgij, zahodni del belgijske Galije: C., Hirt.

Bellerophōn -ōntis, m (Βελλεροφῶν): Ci., H., Iuv., Hyg. idr., in Bellerophontēs -ae, m (Βελλεροφόντης): H. (z abl. Bellerophontē), Hyg., Aus., Serv. Belerofont, sin korint. kralja Glavka, Sizifov vnuk. Ker je umoril nekega Belera (Belleros) iz Korinta, je pobegnil v Arge h kralju Proitu, ki je na obrekovanje svoje žene Anteje poslal mladeniča k svojemu tastu, likijskemu kralju Jobatu s pismenim naročilom, naj Belerofonta usmrti. Toda Jobat ga ni hotel sam ubiti, temveč mu je velel, naj se spusti v boj s Himero (gl. Chimaera). Belerofont je Himero s pomočjo krilatega konja Pegaza premagal in ubil. Njegovo pravo ime je bilo sicer Hiponoj (Hipponoos), a ko je umoril Belera, se je imenoval Belerofont (= Beleromorec). Na omenjeno Proitovo pismeno naročilo se nanaša verz: Aha, Bellerophontem tuus me fecit filius Pl. (Bachides 810). Od tod adj. Bellerophontēus 3 (Βελλεροφόντειος) Belerofontov, belerofontski: equus (= Pegasus) Pr., habenae Cl.

Berenīcē (Beronīcē), v sinkop. obl. Bernīcē -ēs, f (Βερενίκη, Βερονίκη, mak. Φερενίκη, od tod žensko ime Veronica Veronika) Berenika, Beronika, Bernika,

I. gr. žensko ime. Poseb.

1. hči kirenskega kralja Mage (Magas), žena kralja Ptolemeja III. Evergeta, za čigar rešitev je bogovom žrtvovala svoje lepe kodre, ki so bili kot ozvezdje uvrščeni med zvezde na severni polobli: Hyg., Iust. (po Plin. je Berenices crinis neko drugo ozvezdje na južni polobli). Od tod adj. Berenīcēus (Beronīcēus) 3 bereniški, beroniški, Berenikin, Beronikin: vertex Cat.

2. hči judovskega kralja Agripe I., žena Heroda Halkidskega, po čigar smrti je bila osumljena, da ima krvoskrunsko razmerje s svojim bratom Agripo II., pozneje pa je bila ljubica ces. Tita: Iuv., T., Suet.

3. Grkinja s priimkom Callipatra: Val. Max., Plin.

— II. gr. mestno ime.

1. mesto v Kirenajki, prej Hesperis ali Hesperia (zdaj Benghazi): Plin., Amm. Od tod subst. Berenīcis -idis, acc. -ida, f pokrajina okoli Berenike, pesn. = Kirenajka: Lucan., Sil.

2. mesto v Arabiji ob Elanskem zalivu (sinus Aelanites): Mel.

3. mesto ob Rdečem morju z vzdevkom Epidires (ἐπὶ δειρῆς): Mel., Plin.

4. mesto v Trogloditiki z vzdevkom Panchrysos): Plin.

5. tržišče med Egiptom in Trogloditiko: Plin.

Beroē -ēs, f (Βερόη) Beroa, gr. žensko ime.

1. Semelina dojilja: O., Hyg.

2. Okeanova hči: V.

3. Doriklova žena: V.

bēs, bēssis, m

1. dve tretjini (= 8 uncij) vsake dvanajstdelne celote, npr. funta, orala, čevlja, asa, dediščine idr.: Varr., Col., Plin., Icti., faenus ex triente Idib. Quint. factum erat bessibus Ci. ep. obresti so poskočile od mesečne ¹/₃ na ²/₃ (torej od letnih 4% na 8%), heres ex besse Plin. iun.; met. = osem: bessem bibamus Mart. osem čaš (kolikor ima ime Proculus črk).

2. pri matematikih = dve tretjini od šest = štiri: Vitr., bes alter = ⁽⁶⁺⁴⁾/₃ = 1²/₃ Vitr. — Poznejša soobl. bēssis -is, m: Prisc., Cod. Th.

Biānōr -oris, m (Βιάνωρ) Bianor, „Silnik“,

1. samogovoreče ime Kentavra: O.

2. heroj, ustanovitelj Mantove: V.

Biōn -ōnis, m (Βίων) Bion, gr. moško ime; poseb.

1. Bion Borysthenīta (ὁ Βορυσϑενίτης) = rojen ob Boristenu, Teofrastov učenec, najprej kirenski, nato kiniški (ciniški) filozof in zelo zbadljiv satirik (okoli l. 280): Ci., Acr. Od tod adj. Biōnēus 3 bionski = zbadljiv: sermones H.

2. Bion Soleus ali Solēnsis Bion iz kiliškega mesta Solov (Solī), gr. pisec del o poljedelstvu: Varr., Plin.

bios -iī, m (gr. βίος) „življenje“, ime znanega gr. vina z zdravilno močjo: Plin.

blaesus 3 (gr. βλαισός) čebljav, bebljav, jec(lj)av: balbus et blaesus Icti. jecljavec in bebljavec, madidi et blaesi Iuv. (o pijancih). — Kot priimek Blaesus -ī, m Blez: conditor tardae Blaesus cognomine Cyrrhae (= Aristaeus) O.; poseb. ime Junijevega, Pedijevega in Sempronijevega rodu, npr. Iunius Blaesus Junij Blez, legat v Panoniji, ko je ces. Tiberij nastopil vladarstvo: T. Od tod adj. Blaesiānus 3 Blezov, blezovski: facis ipse Blaesianum Mart. po Blezovo, kakor Blez.

Blossius 3 Blosij(ev), ime rim. rodu. Poseb. C. Blossius Gaj Blosij iz Kum, stoik in privrženec Tiberija Grakha: Ci., Val. Max. Drugi Blosiji so prebivali v Kapui: Ci., L.

Bombomachidēs (Bumbomachidēs) -ae, m (Βομβομαχίδης iz βόμβος in μάχομαι) Bombomahid, Bumbomahid, „Šumoborec“ (= ki se bori s šumom, hrupom), šaljivo ime vojaka: Pl.

Bomilcar -aris, m Bomilkar, punsko moško ime.

1. kart. vojskovodja v vojni zoper Agatokleja: Iust.

2. kart. vojskovodja pod Hanibalom: L.

3. zaupnik kralja Jugurte, ki pa ga je naposled ubil zaradi izdajstva: S.

Bōstar -aris, m (Βῶσταρ) Bostar, punsko moško ime: Ci.; poseb. Hasdrubalov podpoveljnik l.217, ki ga je pozneje Hanibal kot poročnika poslal k mak. kralju Filipu: L., Sil.

brācātus (braccātus) 3 (brāca, bracca)

1. hlačat, v hlačah, v hlače oblečen: sic existimatis eos hic sagatos bracatosque versari Ci., Satarchae totum corpus bracati Mel.

2. pren.
a) tuj, barbarski, mehkužen: turba Getarum O., miles Pr., Medi Pers.
b) kot zemljepisno poimenovanje = transalpīnus čezalpski: Gallia bracata Mel., Plin. star. ime za Gallia Transalpina, ki se je pozneje imenovala Gallia Narbonensis Narbonska Galija, bracatorum pueri Iuv. dečki iz Narbonske Galije; iron.: cognatio bracata Ci. sorodstvo z ljudmi iz Narbonske Galije.

bracēs, acc. -em, f gal. ime za neko vrsto belega žita, lat. s(c)andala, „braka“, pira, iz katere so pridobivali slad: Plin.

Brontē -ēs, f (gr. βροντή)

1. pooseb. Grom (slika): Plin.

2. nom. propr. Grom, ime sončevega konja: Hyg.