Franja

iūdex -icis, m, redko f (iūdic- nam. iūsdic-; prvi del iūs pravo, drugi del pa spada k dīcō, gr. δείκνυμι, prim. dicis causā; iudex stoji za iudix analogno po supplex, duplex idr.)

1. sodnik, pravosodnik: non debent togati iudices a Musarum honore abhorrere Ci., iudex integer quietusque Ci., nequam et levis Ci., fur Iuv. tatinski, iudices severi, clementes Sen. rh., i. rectissimus Plin. iun., adversus impios rectissimus Lact., iudices iurati Ci., inferni Aug. podzemeljski, selecti iudices Ci. od pretorja izbrani sodniki, privati Suet. (ki so sodili o primerih iz vsakdanjega življenja), i. morum Iuv. (o cenzorju), iudices vitae necisque Iust., iudex quaestionis Ci. (prvi sodnik izmed porotnikov, ki ga je izbral pretor in ki je pretorja večkrat nadomeščal kot predsednik sodišča), alicui iudicem dat (praetor) Ci. določi za sodnika, criminibus iudices dare Plin. iun., inter eos iudicem dari Pl., iudicem alicui ferre Ci., L. predlagati, iudicem reicere Ci. odkloniti, iudicem petere Plin. iun. svojega sodnika zahtevati, iudicem dicere Ci. povedati, koga hoče (toženec) imeti za sodnika, aliquem iudicem addicere Val. Max. (od toženca izbranega) sodnika potrditi, aliquem iudicem sumere, habere Ci., constituere iudices de aliquā re Ci., iudices sortiri per praetorem urbanum Ci., non ullum iudicem quam se ipsum pati T. priznavati, ad iudicem vocare Sen. ph., apud iudicem causam agere Ci., apud aliquem iudicem pro aliquo dicere Ci. pred sodnikom koga zagovarjati, committere iudici litem Petr., iudicem esse de aliquā re ali inter aliquos Ci., iudicem sedere in aliquem ali inter aliquos Ci., L. sodnik biti nad … , iudices nullos habere Ci. slabe sodnike imeti, se iudice nemo nocens absolvitur Iuv., omnes Quirites, inlicium visite huc ad iudices, ite ad conventionem huc ad iudices Varr., nulla ante iudex femina Ambr.; pren.: lis ad forum deducta est, vespā iudice (sodnica) Ph., grammatici certant et adhuc sub iudice lis est H. čaka na razsodbo, fatalis iudex H. (Paris).

2. metaf. sodnik, presojevalec, ocenjevalec: me iudice O. po moji sodbi, iudice te H., aequissimus eorum studiorum iudex Ci., dialectica veri et falsi iudex Ci. presojevalka, iudex optimus eorum, quae agebat Vell., iudices litterati Vitr.

Iūlius 3 (iz Iūlus) Júlij(ev), ime patricijske rodovine; en del te rodovine so Caesares. Poseb. znani so:

1. L. Iulius Caesar Lucij Julij Cezar, konz. l. 90, Marijev pristaš: Ci., Vell., Gell., Fl.

2. C. Iul. Caesar Strabo Gaj Jul. Cezar Strabon, brat prejšnjega, ki ga je skupaj z njim umoril Fimbrija l. 87: Ci.

3. veliki C. Iul. Caesar Gaj Jul. Cezar (100—44): Ci., Suet. idr.

4. njegov posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus G. Jul. Cez. Oktavijan, cesar l. 31—14 po Kr.: Suet., Vell., Fl. idr.

5. Iulia Julija, Cezarjeva hči, omožena s Pompejem.

6. Iulia, Avgustova hči, prvič omožena s Klavdijem Marcelom, drugič z M. Vipsanijem Agripo, tretjič s Tiberijem, ki jo je zaradi njenega nenravnega življenja pregnal na otok Pandatarijo. — Adj. Iūlius 3 Julijev: leges Ci. Julija Cezarja, sidus H. pobožanstveni (oboževani) Cezar, portus Iulius Suet. med Puteoli in Mizenskim predgorjem, edicta H., domus, templa O. Zlasti mēnsis Iūlius ali samo Iūlius julij, prej Quīn(c)tīlis, Cezarjev rojstni mesec, preimenovan v spomin na Cezarjeve koledarske popravke: Mart., Sen. ph. idr.; od tod po Cezarjevi smrti: Kal. Iul(iae) Col., Sen. ph., Id. Iul(iae), Non. Iul(iae): Col.

Lacō (pesn. Lacōn) -ōnis, m (Λάκων) Lakónec, prebivalec peloponeške pokrajine Lakonije, Lakedajmónec: Leonides Laco Ca. ap. Gell., Laconis illa vox Ci., regnata petam Laconi rura Phalanto H.; Laco predvsem o Lizandru in Agezilaju: N.; o lakonskih psih plemenite pasme, ki so sloveli po svoji moči, čuječnosti in rdeči dlaki: fulvus Lacon H., praevalidus Lacon; pl. Lacōnes -um, acc. -as, m (Λάκωνες) Lakónci, Lakónca (du.), Lakedajmónci, Lakedajmónca (du.): Pl., Varr. fr., L. idr.; poseb. Ledaei Lacones ali pii Lacones ali sidus Laconum Mart. (o Kastorju in Poluksu). — Od tod subst. Lacōnia -ae, f = Lacōnica (gl. spodaj) Lakónija: Plin.; adj.

1. Lacōnicus 3 (Λακωνικός) lakónski, lakedajmónski: clavis Pl. (poseben ključ, s katerim je bilo mogoče vrata od zunaj odpirati in zaklepati, navadni ključi so vrata odpirali le od znotraj), purpura H., ager, ora (obala) L., classis, sinus Mel., canes Plin. (prim. zgoraj fulvus Lacon); subst.
a) Lacōnica -ae, f (sc. terra): Vell., Plin. ali Lacōnicē -ēs, f (Λακωνική sc. γῆ): N., Mel. Lakónika, Lakónija, peloponeška pokrajina z glavnim mestom Lakedajmon (Šparta, Sparta).
b) Lacōnicum -ī, n α) (sc. balneum) lakónska dvorana, lakónik = suha (znojna) kopel, del tople kopeli (caldarium) v kopališču: Ci. ep., Vitr., Cels., Col. β) (sc. vestimentum) neko lakónsko oblačilo, lakónik: Pl.

2. Lacōnis -idis, f (Λακωνίς) lakónska, lakedajmónska: matre Laconide nati O.; kot subst. = Lacōnica: Mel. — Kot rim. nom. propr. Lacō -ōnis, m Lákon

1. Laco (Anagnīnus) Lakon (Anagnijec), pristaš Marka Antonija: Ci.

2. Laco (Achaeus) Lakon (Ahajec): T.

3. Cornelius Laco Kornelij Lakon, praefectus praetorii pod cesarjem Galbo: T.

Lārīsa ( Lārīssa) -ae, f (Λάρισ(σ)α), Larísa

1. mesto v tesal(ij)ski Pelazgiotidi (jugovzhodni del Tesalije) ob južnem Penejevem bregu (zdaj Larisse): Ci., L., H., Lucan., Iust., Serv. Od tod adj. Lārīs(s)aeus 3 laríški, iz Laríse: Hagesaretus Ci., Coronis O., saltatrix Iust.; pesn. = tesal(ij)ski: Larissaeus Achilles V. = Lar. heros Tert.; pl. Lārīssaeī -ōrum, m: C. ali Lārīsēnsēs -ium, m: L. Larisájci, Lariséni, preb. Larise.

2. Lārīsa Cremastē (Λάρισσα Κρεμαστή) Viseča Larísa, mesto v Ftiotidi (južni del Tesalije) blizu Malijskega zaliva, tako imenovano zato, ker je „viselo“ ob hribu (zdaj razvaline pri kraju, imenovanem Gardhici): L.

3. Lārīsa (Phrīcōnis) (Frikonska) Larísa, sprva pelazgijsko mesto v maloazijski Eolidi ob obali Mizije: Vell., Plin.

4. ime enega izmed dveh gradov mesta Argos: L. Od tod adj. Lārīsaeus 3 laríški: moenia Cat., vertex Stat.

Latium -iī, n Lácij, italska pokrajina med Tibero in Kampanijo z glavnim mestom Rim (danes Campagna di Roma in del pokrajine, imenovane Terra di Lavoro: Varr., Ci., H., Mel., Plin. idr. Prvotno (tj. pred razdružitvijo Latinske zveze) je obsegala le bivališče Latincev: deželo med Tibero in Pontinskim močvirjem (Latium antiquum V. ali vetus T.), pozneje (po latinski vojni, končani l. 338) pa še novopridobljena ozemlja Rimljanov na vzhodu in jugu: ozemlje Ekvov, Hernikov, Volskov in Avrunkov (Latium novum ali adiectum Plin.); meton. = Latín(c)i: ius Latii T. ali samo Latium (sc. ius) latinsko pravo, pravo Latincev: Latio dato Plin., Latio donati incolae Plin., Latium externis dilargiri T. (prim. Latīnitās 1.). Od tod adj.

1. Latius 3 latínski, lácijski: gens, montes, herba O.; occ. = rímski: annus, duces O., forum (= forum Romanum, kjer so v Rimu potekale sodne obravnave) O., vulnera O. Rimljanov, Latiae facundia linguae O., Latiae Musae Col.

2. Latīnus 3 latínski, lácijski, rímski: verbum Varr. fr., verba Q., lingua Ci., sermo Ci., N., Q., Suet., vertere in Latinum sermonem L. (po)latiniti, prevesti (prevajati) v latinščino, via Latina L., Suet. Latinska cesta (ki se je začela pri Latinskih vratih (porta Latīna) blizu Kapenskih vrat (porta Capēna), L. coloniae Suet. (= ki so imele latinsko pravo, ius Latii), feriae Latinae C., L., tudi (subst.) samo Latinae (sc. feriae) L., idr. praznik Latinske zveze, ob katerem so zavezniki na Alb(an)ski gori žrtvovali lacijskemu ali latinskemu Jupitru (Iuppiter Latiāris); po razdružitvi Latinske zveze so Rimljani prevzeli ta praznik in ga obhajali vsako leto; tibicen Latinus, Latini auctores, praeceptores, orationes Latinae Q., Lat. consuetudo Col., Flavia … Latinae condicionis Suet. ki je imela pravice Latinke, ne Rimljanke, pugiles Lat., Lat. rhetores Suet., verbum (glagol) minus Latinum Hier.; komp.: nihil conditius, nihil Latinius legi Marcus Aurelius ap. Fr., nihil dulcius nihilque Latinius haberemus tuis voluminibus Hier.; superl.: homo latinissimus et facundissimus Hier. Subst.
a) Latīnī -ōrum, m α) Latín(c)i, Lácijci, preb. Lacija: V., L., Iust., Aur. β) imetniki latinskega prava, upravičenci po latinskem pravu (ius Latii, Latinitas): nihil acerbius socii et Latini ferre soliti sunt quam … Ci.; pozneje tudi take občine zunaj Italije, ki so imele latinskemu podobno pravo (prim. Latīnitās 1.): Latini (sc. magistratus) post plebeios, ceterarum Italiae gentium post Latinos T. γ) latinsko govoreči: Q. in pozni pisci. δ) Latini Iuniani osvobojenci po Junijevem zakonu (lex Iunia Norbana iz l. 28 po Kr.): G.
b) Latīnum -ī, n latinščina, latinski jezik, latinsko: convertere in Latinum Ci. ali vertere in Latinum Q. ali vertere ex Graeco in Latinum Plin. iun. ali transferre ex Graeco in Latinum Q. prevesti (prevajati) v latinščino, (po)latiniti.

3. Adv. Latīnē latinsko: id nos Latine gloriosum dicimus Pl., Latine loqui L. govoriti latinsko, Lat. dicere ali loqui (pregnantno) Ci. pravilno (okusno, uglajeno, lepo) latinsko govoriti, Latine dicendi copia Ci. bogastvo latinske zgovornosti, Lat. reddere Ci. ali transferre Q. v latinski jezik prevesti (prevajati), (po)latiniti, Lat. scire Ci. znati latinsko, razumeti latinščino, biti vešč latinščine, naspr. Lat. nescire Tit. fr., Ci., Lat. pronuntiare N., L., Q., aliquem Lat. docere Plin. iun., aliquid Lat. componere Suet., si quid res exigeret, Lat. formabat vertendumque alii dabat Suet., verbum Graecum Lat. enuntiabo Ap., occisum ab se Marium Lat. clamare coepit Front.; komp.: Latinius appellare Hier.; metaf.
a) = jasno: qui plane et Latine loquuntur Ci.
b) = odkritosrčno, pošteno, naravnost, na vsa usta: Latine me scitote, non accusatorie loqui Ci.

4. Latīniēnsis -e latínski: ager Ci., populus, vina Plin.; subst. Latīniēnsēs -ium, m Latín(c)i: Ci. Kot rim. priimek, npr.: Q. Caelius Latiniensis Ci. Kvint Celij Latinienzij (= Latinski).

5. Latiālis -e lácijski, latínski: populus O., Iuppiter Latialis Lucan. lacijski (latinski) Jupiter, predstojnik in zavetnik Latinske zveze (gl. zgoraj feriae Latinae), sermo Plin.; pesn.: Lat. caput Lucan. = aedes Iovis Latialis.

6. Latiāris -e (starejša obl. za Latiālis, e) lácijski, latínski: collis Varr., Iuppiter Latiaris (= Iuppiter Latialis) Ci., L., Plin., Lact., quidam eum (Caligulam) Latiarem Iovem consalutarunt Suet., regnum Aug., doctrina Macr. Od tod
a) adv. Latiāriter (po) latinsko: peplo circa umeros involuto Latiariter tegebatur M., Latiariter effari M., te Latiariter sonantem Sid.
b) subst. Latiar -āris, n lacijar, praznik lacijskega (latinskega) Jupitra: Ci. ep., Macr.

lectīca -ae, f (lectus -ī)

1. nosilna postelja, nosilnica (oder ali stojalo z blazino (žimnico) in vzglavnikom); v nosilnicah so se dajali Rimljani leže nositi posebnim (domačim ali najetim) sužnjem (lectīcāriī), in sicer na potovanju vselej, po mestu pa sprva le ženske in bolniki; šele pozneje, za časa cesarjev, so prišle v rabo nosilnice, pogosto zastrte z zavesami, ki so nošene osebe varovale pred prahom, sončno pripeko in radovednimi pogledi: Cat., Petr., Sen. ph., Mart., T., Suet., cubare in lectica Ci., lecticā octophoro ferebatur Ci., in forum ad consules lectica deferri L., ex lectica prominere L. fr., lecticā gestare agnam H., lecticā militari ferri Cu., lecticā perferri in aciem Lact. (o bolnem vojskovodji).

2. metaf. del drevesa, kjer se veje vzpenjajo kvišku na vse strani, nekakšno sedlo: molles arborum lecticae Plin.

lēctiō -ōnis, f (legere)

I.

1. branje = nabiranje, zbiranje: lapidum Col., cum illam per floream messem lectionis (namreč cvet(l)ic) cupiditas avocaret Arn.

2. izbira(nje), izbor, odbira(nje): quorum (iudicum) lectione duplex imprimeretur rei publicae dedecus Ci., senatorum affluentem numerum ad modum pristinum redegit duabus lectionibus Suet. —

II.

1. branje kakega spisa, čitanje, prebiranje, poseb. za zabavo ali kot del pouka: Q., ad quas (sc. rationes) ego nihil adhibui praeter lectionem Ci. ep., delectabatur … lectione librorum Ci., lectionem sine ulla delectatione neglego Ci., l. carminum Sen. ph., eiusdem libri Aug., multa lectio in subitis, multa scriptio elucet Plin. iun. načitanost, homo multa lectione exercitus Gell. ali vir plurimae lectionis Macr. (zelo) načitan, subagreste ingenium nullis vetustatis lectionibus expolitum Amm. ki ga ni izobrazilo nobeno branje starih piscev, lectioni operum tuorum operam dare Hier., lectio docet z ACI branje (starejših spisov): Macr.

2. branje, prebiranje, recitiranje: sine lectione cenare N. (med obedom se je namreč bralo), sit autem in primis lectio virilis et cum suavitate gravis Q.; occ. lectio senatūs branje, prebiranje senatorskega imenika po cenzorju; ta je v senatu najprej prebral ime prvaka senata (princeps senatūs), potem imena drugih, izpustil pa je imena nevrednežev, ki so bili tako molče pahnjeni iz senata: senatūs lectionem contentio inter censores de principe legendo tenuit L., quia ob infamem atque invidiosam senatūs lectionem verecundiā victus collega (sc. Appii Claudii, censor C. Plautius) magistratu se abdicaverat L.

3. meton.
a) berivo, berilo, čtivo, branje: l. fortior Sen. ph., genera ipsa lectionum Q., datā lectione, quae non sit intellectu difficilis Cael.
b) brano, kar se bere = izraz, beseda, besede (pl.), besedilo, odlomek, (razno) branje, način branja, odstavek ali mesto (v kakem spisu, v kaki knjigi), dokazno mesto, dokazilo: pervulgati iuris lectio vana Amm., lectiones reconditae Amm., nothae atque adulterae lectiones Arn., cum mulier diversis iuris lectionibus niteretur probare Cod. I. z raznimi mesti zakonov, falsa lectio Serv. napačno branje, varietas lectionum Cod. Th. branja, v načinu branja, obelus opponitur, ubi lectio aliqua falsitate notata est Isid. izraz, način branja; od tod pl. lectiones kot naslov knjigam = zborniki, razlage, komentarji: antiquae lectiones Gell. zbirka, razlaga starih izrazov.

leōnīnus¹ 3 (leō) levov, levji: cavum Pl., species Varr., capita leonina scalpere Vitr., catuli Val. Max., iuba, pellis Plin., rugitus Iul. Val.; pren.: societas l. Ulp. (Dig.) levja družba (če ima en del le dobiček, drugi pa le škodo).

lībella -ae, f (demin. lībra)

I.

1. = as libralis funtni as, srebrnik, deseti del denarija: parietes villae libellis in pedes quinque Ca., nummi denarii decuma libella, quod libram pondo aeris valebat et erat ex argento parva Varr.; ker se je asu po raznih razvrednotenjih (devalvacijah) vrednost znižala na 1/36 njegove prvotne vrednosti, preg. = belič: unā libellā liber possum fieri Pl., tibi libellam argenti numquam credam Pl., ob eam rem mihi libellam pro eo argenti ne duis Pl., ecquis Volcatio … unam libellam dedisset? Ci.; od tod: HS ICCC ad libellam sibi deberi Ci. do beliča, tj. celih 50.000 sestercijev = „do zadnjega stotina“.

2. metaf. (tako kot as) dvanajstdelna celota kake dediščine: Curius fecit palam te (sc. heredem) ex libella, me ex teruncio Ci. ep. Kurij te je postavil za edinega dediča cele zapuščine, toda tako, da meni daš četrtino. —

II. stavna mera, vodna tehtnica, libéla, grebljica, „livel“, „nivel“: et libella aliqua si ex parti claudicat hilum Lucr., collocare … aliquid ad regulam et libellam Vitr., materia … ad regulam et libellam exigitur Plin., structuram ad normam et libellam fieri Plin.; od tod adv.: locus, qui est ad libellam aequus Varr. popolnoma vodoraven, popolno: libella fabrilis Col., Veg.

lībō¹ -āre -āvī -ātum (prim. gr. λείβω kapam, (trans.) lijem, λιβάς kaplja, vrelec, λίβος kaplja, λοιβή pitni dar, lat. delibuere omočiti)

1. kot obr. t.t.
a) kakemu božanstvu na čast kako tekočino iz česa izli(va)ti, pitni dar izli(va)ti, prinesti (prinašati): hic duo rite mero libans carchesia Baccho fundit humi V., dixit et in mensam laticum libavit honorem (= vino) V., aulai medio libabant pocula Bacchi … paterasque tenebant V., nunc pateras libate Iovi V. izlijte pitni dar iz daritvenih toril (iz žrtvenic), dapes et tristia dona … libabat cineri (sc. Hectoris) Andromache V. je žrtvovala mrtvaški obed z žalostnim pitnim darom; v abs. abl.: libato V. po izlitju pitnega daru.
b) pri žrtvovanju izlivaje (o)močiti, (po)škropiti: paterisque (iz daritvenih torilc) altaria libant V., at ego sepulcro mei Tlepolemi tuo luminum cruore libabo Ap.; pesn. = sploh izli(va)ti: rorem detulit inque vagi libavit tempora nati Val. Fl.
c) (posplošeno) = kakemu božanstvu kaj darovati, žrtvovati, posvetiti (posvečevati): certasque fruges certasque bacas sacerdotes publice libanto Ci., l. diis dapes L., primitias frugum Cereri, sua vina Lyaeo, Palladios flavae latices libasse Minervae O., l. tura diis O., uvam Tib., cum solemni die Iovi libaretur Gell.; z abl.: libare lacte, vino Plin.; metaf. posvetiti (posvečevati): iure igitur lacrimas Celso libamus adempto O., carmenque recentibus aris tibia … libet Pr.

2. metaf. (ker so pri žrtvovanju pitnih darov izlivali le vrhnji del tekočine) =
a) prav tiho in mirno, brez sile in odpora vzeti (jemati), odvze(ma)ti, povze(ma)ti, zaje(ma)ti del česa: ex variis ingeniis exellentissima quaeque libavimus Ci., libasque ex omnibus, quodcumque te maxime specie veritatis movet Ci., libandus est etiam ex omni genere urbanitatis facetiarum quidam lepos Ci., sit boni oratoris … multa etiam legendo percucurrisse, neque eo ut sua possedisse, sed ut aliena libasse Ci., a qua (sc. naturā deorum) … haustos animos et libatos habemus Ci. povzete, qui tuo nomini velis ex aliorum laboribus libare laudem Corn.; od tod odvzemajoč kaj zmanjš(ev)ati, (o)slabiti: nil ea in his intervallis de corpore libant flammarum Lucr., ergo terra tibi libatur et aucta recrescit Lucr., libatis viribus L., virginitas libata O. oskrunjeno.
b) rahlo dotakniti (dotikati) se česa: cibos digitis O., oscula libavit natae O. rahlo se je dotaknila nežnih hčerinih ust, lahno je poljubila hčer, summam celeri pede libat arenam O., l. cellulae limen Petr.; occ. (p)okusiti ((p)okušati) kaj, (za)uži(va)ti kaj: hoc die solitum vinum novum libari et degustari medicamenti causā Varr., l. iecur L., amnem V., flumina libant summa leves V., serpens libavitque dapes … et depasta altaria liquit V., quantum ex istis epulis libatis? Sen. ph.; pren.: eum (sc. informamus), qui quasdam artes haurire (do dna zajeti), omnes libare debet T. vsaj površno spoznati.

Liburnia -ae, f Libúrnija, zahodni del današnje Hrvaške in severni del Dalmacije: Plin. Od tod adj.

1. Liburnus 3 libúrn(ij)ski: rostra Pr., terrae Lucan.; subst.
a) Liburnī -ōrum, m Libúrn(ijc)i, preb. dežele Liburnije, sloviti pomorščaki: V., L., Mel.; sg. Liburnus -ī, m Libúrn(ij)ec (liburn(ij)ski sužnji so v Rimu služili kot nosilničarji): clamante Liburno, ingenti curret super ora Liburno Iuv.
b) Liburna (liburna) -ae, f (sc. navis) znana libúrnijska lahka in hitra ladja, libúrnijka, libúrnijska brzoplovka, brigantína: C., H., Lucan., T., Sil.

2. Liburnicus 3 libúrn(ij)ski: insulae Plin., oleum Pall.; subst. Liburnica -ae, f (sc. navis) = Liburna: Plin., Suet.

Lucrīnus -ī, m (v zvezi s subst. lacus, pa tudi brez njega) Lukrín, Lukrínsko jezero, najbolj notranji del Bajskega zaliva, zahodno od Neapole (Neaplja), znamenito zaradi izvrstnih ostrig: Ci. ep., V., H., G., Mart. (ki ga zaradi njegove tihote imenuje tudi Lucrinum stagnum) idr. Od tod adj.

1. Lucrīnus 3 lukrínski: Lucrina conchylia H. lukrinske ostrige = ostreae Lucrinae Plin. = subst. Lucrīna -ōrum, n Mart.; toda: Lucrīna tacita Symm. tiha krajina okrog Lukrinskega jezera.

2. Lucrīnēnsis -e lukrínski: res Ci. ep. lukrinske ostrige.

lumbus -ī, m (iz *londhu̯os, indoev. baza *lendh- ledje, ledvica; sor. sl. ledje, hr. léđa, stvnem. lentī, nem. Lende)

1. ledje (n. sg.) ali ledja (n. pl.): Pl., Ci. poet., N., H., O. idr.; meton. (evfem.) spolovila: Cat. (16, 11), Pers. (1, 20), Iuv. (3, 244).

2. metaf. ledje (ledja), ledju podoben del na trti: Col., Plin.

Maecius 3 Mécij(ev) ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znan je

1. Sp. Maecius Tarpa Spurij Mecij Tarpa, izvrsten poznavalec umetnosti in ocenjevalec dramskih del: Ci. ep., H. Najbrž po posestvu nekega Mecija se imenuje neki kraj pri Lanuviju v Laciju ad Maecium (ali Mēcium) L. Mecijevo.

2. Maecia, priimek neke rim. tribus: L., Ci.

man-ceps -cipis (stlat. -cupis), gen. pl. nav. -cipum (toda -cipium Tert.), m (pravzaprav *manu-caps iz manus in capere kdor kaj prime z roko)

1. kot jur. in publicistični t.t. kdor si pri dražbah kaj pridobi s pravilnim in sodno priznanim nakupom
a) kupec, nakupovalec državne lastnine, državnih posestev, poseb. zaplenjenih posestev izobčencev: manceps annonam flagellat Plin., praedae Ci., veneunt; manceps fit Chrysogonus Ci., nullius rei neque praes neque manceps N.
b) združitelj državnih dohodkov, (glavni) zakupnik: mancipes a civitatibus pro frumento pecuniam exigerunt Ci.
c) kdor prevzame za določeno ceno izvršitev javnih del, poseb. gradnje cest, podjetnik: per Italiam itinera fraude mancipum … interrupta T.

2. metaf.
a) sploh zakupnik, najemalec, najemnik: sutrinae Suet., operarum Suet. kdor najema delavce in jih potem z dobičkom zopet prepušča drugim; o najemniku ploskačev za javno predavanje: Plin. iun.
b) (ker so morali podjetniki kot poroštvo za izvršitev prevzetih del zastaviti svoje imetje) porok: Pl.
c) posestnik, lastnik česa: Tert.

manifestus (stlat. manufestus) 3 (manus; drugi del besede etim. nedognan) pravzaprav „z roko prijemljiv“, „otipljiv“, od tod

1. zasačen, prijet, ujet, zaloten pri čem, komur je kaj dokazano (npr. zločin, krivda), jasno pokazan (dokazan): manifestum teneri Pl., m. nocens (zločinec) O., manifesta rea est O. je zasačena pri samem dejanju, uti eos (sc. coniuratos) maxime manifestos habeant S. da bi jim dokazali krivdo; z gen. criminis: mendacii Pl., sceleris, rerum capitalium S., ambitionis, coniurationis T.; metaf. očitno kazoč, razodevajoč, komur se kaj pozna: ne manifestus offensionis esset T. da ne bi očitno razodeval, doloris O., manifesta vitae T. očitno še živa; z inf.: Icti., manifestus dissentire T. očitno kazaje nasprotovanje, da je drugačnega mnenja, podobno: ipse satis manifestus est iam dudum in contrarium accingi T.

2. očiten, jasen, nedvo(u)men: Pl., Pr., Q., audacia, maleficium, peccatum, scelus, crimina Ci., caedes L., res manifestae, manifestae et apertae Ci., Penates multo manifesti lumine V., manifestior fraus, manifestissimum exemplum Plin., habere aliquid pro manifesto L., nondum sibi manifesta est O. ni si še na jasnem (glede svoje ljubezni), sama s seboj še ni na čistem (o svoji ljubezni); z inf.: manifestus nosci Stat. razločno spoznaven, natanko spoznaten; manifestum est z ACI: Plin.; adv. manifestē: Cels., Paul., Dig., Hier., m. comperit Ap.; komp. manifestius: apparere V., spectari discreta T.; superl. manifestissime: Dig., Cod. I., omnibus patet Ap.; adv. abl. n. manifestō (= manifestē): Pl., Plin. comprehendere, deprehendere, comperisse Ci.

Mastusia -ae, f (Μαστουσία, Μαζουσία) Mastúzija, južni del traškega Hersoneza: Plin., Mel., M.

medius 3 (iz indoev. *medh-i̯o-s sredinski; prim. skr. madhya- = gr. μέσσος, μέσος = got. midjis = stvnem. mitti, nem. Mitte sred(in)a, sl. meja, hr. mèđa)

I. krajevno

1. v sredi (se nahajajoč), (o)srednji, čisto v sredini (naspr. summus, infimus, imus, primus, extremus, postremus, oriens, cadens), unguis Iuv., digitus Q., versūs aeque prima et media et extrema pars extenditur Ci., in triclinio medio … in summo … in imo S. fr., regio totius Galliae media habetur C., ut aliquem locum medium utriusque (med obema) colloquio diceret C., locus medius regionum eorum C. ali medius mundi (terrae) locus Ci. središče (česa); o osebah: medius omnium rex erat L., (sc. populus) Romanus … medius inter Latium et Tuscos quasi in quodam bivio collocatus Fl., (sc. Hispania) media inter utraque (sc. Africam et Galliam) Iust., ne medius ex tribus Iugurtha foret S.; s postranskim pomenom „ločujoč“: quā (kjer) medius liquor secernit Europen ab Afro H.; z abl. oddaljenosti: Megara media Corintho Athenisque urbs Vell.

2. predik. sredi česa, v (na, po) sredi(ni), v (na) sred(in)o, vmes, med: in collo medio C. ali in medio foro Ci. sredi griča, fora, locus in mediā insulā situs Ci., ponere in mediā viā Ph., medio oppido fluere L., via … medio est altissima caelo O., per medios fines proficisci C. ali per media hostium tela L. med, naravnost skozi sovražne puščice, medios in hostes S. v sredo, naravnost med sovražnike, m. acies C. središče, medium caeli terraeque per aëra vecta est O. po zraku med nebom in zemljo, in medias res rapere H. v sredo dogodkov, v središče dogajanja, arida loca medii itineris Iust. sredi poti, telum medium (na sredi) accensum mittere L., in solio medius consedit O. ali in ferarum concilio medius sedebat O. na sredi, celso medius stans aggere fatur V. ali considi scopulo medius V. sredi skale, aliquem medium arripere Ter. ali complecti Ter., L. ali amplecti V. čez pas, aliquem dividere medium H. po sredi presekati, razpoloviti, discessēre omnes medii V. iz sred(in)e, regina se mediam locavit V. naves a medio spatio C. od sredine, ex medio monte S. s srede gore, ex medio itinere C. sredi poti, med potjo.

3. metaf. prav iz sred(in)e česa vzet, spadajoč k čemu, k jedru, bistvu česa: alteri sunt e mediis Caesaris partibus Ci., hoc e medio est iure civili Ci. spada k najglobljemu bistvu civilnega prava; ingressio e mediā philosophiā (prav iz bistva filozofije) repetita Ci. —

II. časovno

1. srednji, vmes(en): Pl., Col., aetatis mediae vir Ph. srednjih let, constans aetas, quae media dicitur Ci., ultimum … proximum … medium tempus Ci., medium tempus O., Suet. vmesni čas, medio tempore Iust., Suet. ali medio temporis spatio Suet. tačas, medtem, vmes (med), mediis diebus L. ob vmesnih dneh, mediis horis Eutr., unus dies medius est, et … O. en dan je vmes, en dan preteče (mine); tako tudi: una nox media erat, et … Pr., exiguum tempus medium, et … Plin. iun.

2. predik. sredi, na sredi, (vmes) med: media aestate Ci. = aestu medio, aestibus mediis V. sredi poletja, medium erat tempus sementis Fl. bilo je sredi setve, frigoribus mediis V. = mediā hieme Aur. sredi zime, mediā nocte C., Suet. sredi noči, opolnoči, ad mediam noctem Suet., medius dies O., V., H. (o)poldan, in medios dormire dies H. pozno v dan (= dolgo), do poldneva, de medio potare die H. od poldneva; meton. medius dies poldan = jug: stabula ad medium conversa diem V., occidens Zephyros, Austros medius dies mittit Ap.; prim.: mediā ab regione diei Lucr. z južne strani; o teku kakega dejanja: mediasque fraudes palluit audax H. sredi prevare, medium iam classe tenebat iter V. že se je vozil sredi morja, že je jadral po odprtem morju, media inter lora V. sredi vožnje, media inter proelia V. sredi boja, prav med bojem, in medio ictu V. prav med udarcem, in honore deûm medio V. medtem ko so častili bogove, sredi čaščenja, medio sermone V. ali in mediā pace Sen. ph., Cu. sredi pogovora, miru. —

III. metaf.

1. srednji, vmesen, v sredi (med dvema) se nahajajoč, sred(in)e se držeč, srednjo pot ubirajoč: si quid medium mortisque fugaeque O., medium erat in Anco ingenium et Numae et Romuli memor L., quod medium inter aequum et utile erat, decreverunt L., cum inter pacem et bellum medium nihil intersit Ci., pacis eras mediusque belli H. sposoben za oboje, za mir in vojno, m. oratio, sententia, consilii via L., mediis consiliis stare L., medium quendam cursum tenere L. ali medium quiddam tenere: Plin. iun. nekako srednjo pot ubrati, agere medium Vell. ali media (subst.) sequi H. ubrati srednjo pot; o govoru in govorniku: medium dicendi genus Q., Gell. (naspr. uber et gracile), alii (sc. oratores) graves, alii subtiles, alii eis interiecti et tamquam medii Ci.; kot fil. t.t. srednji, vmesen, srednje vrste (ki ni niti dober niti slab): officium Ci., artes Q., alia interiecta et media Ci., media illa Ci. srednje stvari; subst.: minora quaeque sunt ex mediis Q.

2. srednji = srednje mere, vmesen, povprečen, zmeren, navaden, običajen: a summis, mediis, infimis hoc idem fit Ci., gratia non media L. ne navadna, nihil medium, nec spem nec curam, sed inmensa omnia volventium animo L., dilectumque nihilo accuratiorem, quam ad media bella haberi solitus erat L., ipsi medium ingenium, magis extra vitia quam cum virtutibus T., uxorum fides summa, libertorum media, servorum aliqua, filiorum nulla Vell., pauca prius mediis sermonibus ante locutus O. z navadnimi besedami, m. plebs ali m. vulgus O. navadno ljudstvo, plebejci, innocentiā eximius, sanctitate praecipuus, eloquentiā medius Vell.

3. na nobeni strani, nepristranski, nevtralen: medios et neutrius partis Suet., de mediis et neutram partem sequentibus Suet., utra castra (sc. sequar)? Media tollit Antonius Ci., qui se medium esse vult Ci., medios esse iam non licebit Ci., tamquam medios, nec in alterius favorem inclinatos, miserat rex L., pacem utrique parti, ut medios deceat amicos, optent L., Eumenes in eo bello medius erat animo Vell., Macedonico bello medium agere L. epit. ali medium se gerere L. ostati nevtralen, ne stopiti na nobeno stran, ne potegniti z nobeno stranjo.

4. nedoločen, neodločen, dvoumen: responsum L., medius ambiguusque sermo Plin. iun., vocabula Gell., ad Varum media scriptitabat T., se dubium mediumque partibus praestitit Vell., medii inter duos exspectavere fortunam Fl.

5. posredujoč, posredovalen, pomožen, posredniški, posredovalen; prevedemo lahko tudi s subst. posrednik (posrednica): media quaedam manus Q., medio Pompei capite Fl., paci medium se offert V., mediis di(i)s O., at medius fratrisque sui maestaeque sororis Iuppiter ex aequo volventem dividit annum O. kot posrednik med …

6. moteč, ovirajoč: quos inter medius venit furor V. kot ovira je stopilo med njiju (ju je razdvojilo) sovraštvo, ne … medius occurrere possit V. da ne bi mogel ovirajoč stopiti vmes, se prikazati.

7. pol, napol (= gr. μέσος, naspr. totus): cibus Varr., quod (sc. oculus) convexus mediusque quacumque cernatur Plin., Nepa (sc. sidus) medius occidit Col. (naspr. totus apparet), m. pars O. polovica; prim. di-midia pars. — Adv. mediē

1. srednje, zmerno: Lact., nec plane optimi nec oppido deterrimi sint sed quasi medie morati Ap., ortus medie humili Eutr., ortus m. humilis Aur. srednjega stanu (sloja).

2. nedoločno: Ambr. — Subst. medium -iī, n

1. (v krajevnem in časovnem pomenu) sreda, sredina, središče: Pl., Cu., N., Q., Plin., Sen. ph., Suet. idr., (in) medio aedium L., medio tutissimus ibis O., medio tecti (= in impluvio) V., medio montis Capitolini T., nam medio montium et paludum porrigebatur planities T., nocte volat medio caeli terraeque V. sredi med zemljo in nebom, medio sextam legionem constituit T. ali in agmine in primis modo, modo in postremis, saepe in medio adesse S. v sredi(šču), medium ferire, in medium vergere Ci., in medium geminos immani pondere caestus proiecit V., in medium (redko in medio) ali in acervum conicere sarcinas L. v sredo, na kup, saxa in medium conicere V., aliquem in medium accipere L. v sredo vzeti, diei medium L. poldan, medio temporis T. medtem, tačas, relinquere aliquid in medio Ci., S., L. ali in medium Ci., T., Vell., Gell., Lact. neodločeno (nedognano) pustiti, in medio esse Suet. neodločeno (nedognano) biti.

2. pol, polovica: scillae medium conterunt cum aquā ad mellis crassitudinem Varr., ita scrobem vel sulcum cum instercorata terra ad medium (napol) completo Col., in itineris medio Eutr.

3. javnost, občinstvo, publika: plura clam de medio removere Ci. na stran spraviti (spravljati), odnesti (odnašati), e medio (de medio L.) removere Ci. odpraviti, stran, (s poti) spraviti, mater virginis in mediost, ipsa virgo, res ipsa Ter. je moč videti, je tu, tabulae sunt in medio Ci. so vsakomur na vpogled, aliquid in medium proferre Ci. objaviti (objavljati), razglasiti (razglašati), besedo (govorico) sprožiti o čem, rem in medium vocare Ci. pred (v) javnost, na sodišče spraviti, rem in medio ponere Ter., Ci., Cu., Amm. pred občinstvom (sodiščem) razlagati, (sc. regni crimen) in medio ponitur L. se razpravlja (je v razpravi), se pretresa (je v pretresu), regni crimen in medio erit L. pride na vrsto, procedere in medium Pl., Ci. javno se (po)kazati, loci procedent in medium Ci. se takoj prikažejo tvojim očem, jih boš takoj zagledal, venire in medium Ci. javno se prikaz(ov)ati, javiti se, javno, pred sodiščem nastopiti (nastopati), pred sodišče stopiti, prima veniat in medium Epicuri ratio Ci. naj stopi na plano = poglejmo si, agitarent deinde sermonibus atque in medium, quid in quaque re plus minusve esset, conferrent L. na znanje dati, naznaniti, obvestiti, in medium vacuas referre ad aures O. odprtim ušesom občinstva postreči, in medium dare Lucr. javnosti izročiti, izdati, razodeti; occ. splošna (obča, skupna) blaginja, splošno (obče, skupno) dobro, vsem (vsakemu) dostopna (dosegljiva, razpoložljiva) sredstva, splošno (obče, skupno) premoženje (imetje), skupna blagajna: in medium consulere Ter., L., V. za občo blaginjo, in medium quaerere V. za skupno porabo, za vse, bona interfectorum in medium cedant T. naj postanejo del skupnega premoženja, in medium conferre laudem L. javnosti podati, communes utilitates in medium affere Ci. skrbeti za splošno dobro, za skupno blaginjo, discenda in medium dare O. narediti vsem dostopno, vsem postreči, ubi in medio praeda administrantibus esset, ibi numquam causas seditionum et certaminis defore L. kadar je plen (kakor kako občno blago) na očeh javnosti, da lahko vsak(do) poseže po njem, nam et obscenas voluptates, de quibus multa ab illis habetur oratio, facilis communis in medio sitas esse dicunt Ci. da so zlahka dosegljive, vsakemu dostopne in da jih je lahko deležen vsak, laus in medio posita T. dosegljiva za vsakogar, quasi in medio posita Cu. skupno blago, od katerega lahko vsak(do) dobi svoj delež, in medio posita H. kar je vsem na razpolago, is sibi responsum hoc habeat, in medio omnibus palmam esse positam, qui artem tractant musicam Ter. nagrada je postavljena pred vse = nagrado more doseči vsakdo, in singulos talos singulos denarios in medium conferebat Suet. je stavil; kot jur. t.t. skupen sklad, skupna masa nekega skupnega premoženja, dediščinski sklad, dediščina, zapuščina: in medium conferre, venire, e medio deducere, ex medio sumere, ferre Icti.

4. odprta, široka cesta, ulica: ubi tabernis apertis omnia in medio vidit L. vse (blago) razstavljeno na cesti; in medio Pall. (= sub divo) na prostem, pod milim nebom; metaf. pot, svet, človeška družba, navadno (vsakdanje) življenje: recede de medio Ci. pojdi s poti, umakni se, e medio discedere Suet. skriti se, e medio excedere Ter. ali se amovere Suet. umakniti se, pritajiti se; evfem.: e medio excedere ali abire Ter. iti s sveta, preminiti, umreti; in medio caedi L. vpričo (pred očmi) vseh, pred vsemi, de medio adicere L. izmed prisotnih, hoc genus deliberantium pellatur e medio Ci. proč s to vrsto, sumere de medio Ci. pripovedovati znane stvari, ex medio res arcessit comoedia H. zajema snov iz vsakdanjega življenja, verba e medio O. ali verba e medio sumpta Q. ali samo e medio sumpta H., Amm. besede, prevzete iz vsakdanjega govora, (sc. verba) iacentia tollere e medio H. povze(ma)ti iz vsakdanje govorice, tollere de medio verba Ci. uporabiti iz vsakdanjega govora povzete (= znane) besede, tollere aliquid de medio Ci. odpraviti, tollere aliquem de medio Ci. spraviti koga izpod nog, evfem. = usmrtiti; metaf: novae tabulae beneficiorum Sen. ph. izbris = pozaba dobrot.

5. srednja vrednost, srednjost, srednja stvar: certis medium et tolerabile rebus recte concedi H.

mēnsa -ae, f (najbrž subst. fem. pt. pf. glag. metīrī)

1. miza: Varr., Mart., Pr., Sen. rh., Sen. ph., Sil., Stat. idr., tripes H., mensas cibis exstruere Ci. ali onerare V., mensam ponere O., mensam auferre Pl. ali tollere ali movere Cu. ali removere V. dati odnesti mizo = vstati od mize = a mensā surgere Pl., aliquem mensae adhibere Col. povabiti k mizi; occ: pisces mensā averrere H. poribati mize, mensam poni iubet H. plačilno, menjalniško mizo, mensa publica Ci. javna banka, mensa (popolnoma mensa lusoria) Aug. igralna miza, mensae deorum V. ali mensae curiales, triviales P. F. darilne mize, žrtveniki, oltarji, nam super terrae tumulum noluit quicquam statui nisi columellam tribus cubitis ne altiorem aut mensam aut labellum Ci. (De leg. 2, 66) „žrtveniček“, „oltarček“, m. vetus Petr. stara darilna posodica (žrtvenica) na žrtveniku, žrtveniški nastavek, Iovis mensa Plin., mensa lanionia Suet. mesarski pult, mensa (sc. piscatoria Porph.) H. prodajni pult (ribarjev); pri strelnem orožju (katapultu ipd.): mensa Vitr. „miza“ = podolgovati ploščati del katapulta, mensa Ap. oder, na katerem so bili naprodaj postavljeni sužnji, mensae farreae Aur. pšenične pogače, ploščati pšenični hlebi (kot žrtveni dar); na te je treba misliti tudi pri reklih absumere mensa V. (Aen. 3, 257) in etiam mensas consumimus V. (Aen. 7, 116); ker namreč Enejevi tovariši niso imeli miz, so jim te ploščate pogače rabile za mize.

2. meton. pojedina, gostija, (velika) jed: V., Cat., Mart., Sen. tr. idr., apud mensam Pl. pri jedi, super mensam Cu. ali mensas Fl. med pojedino, lucis pars optima mensae est data, nox somnis O. je dana (določena) za pojedino, vita plena Italicarum mensarum Ci. gostij, lautioris mensae epulas parant Hier.; konkr. jed, rihta: Syracusiae mensae Ci., primae mensae prve jedi, mensa secunda Ci. ep., N., Lamp., tudi pl. mensae secundae V., H., O. poobedek, pokosilne jedi, poslastice, parciore mensā uti T. skromneje jesti (obedovati), prior mensa est alicui rei Plin. na mizi (= pri pojedinah) ima (kaj) prednost, proxima est mensa iecori Plin. jetrom je pri pojedinah odmerjeno prvo mesto za … , pri pojedinah jetra sledijo takoj za … ; mensa = povabljeni gostje: cum primum istorum conduxit mensa choragum Suet.