Franja

panēgyricus 3 (gr. πανηγυρικός)

1. k splošnemu slavnostnemu zboru, k narodni svečanosti sodeč; subst. panēgyricus -ī, m (gr. πανηγυρικός sc. λόγος) panegírik, slavnostni govor: Isocratis Ci., Q. Izokratov slavnostni govor, s katerim je Grke spodbujal k slogi in vojni zoper Perzijce ter hkrati proslavljal Atene in zasluge Atencev.

2. metaf. slaveč, hvaleč: libri Aus. slavilni spisi; subst. panēgyricus -ī, m pohvalni (slavilni, poveličevalni) govor, panegírik: Q., panegyrici mendaces Lact.

pannārius 3 (pannus) k suknu sodeč, suknén; subst. pannāria -ōrum, n suknéna darila: Stat.

panniculārius 3 (panniculus) k cunjam sodeč, cunj se tičoč; subst.

1. panniculāria -ae, f (sc. res) cunja, capa, ničvredna stvar: panniculariae causa Hadrianus ap. Ulp.

2. panniculāria -ōrum, n capa, capasta obleka: Hadrianus ap. Ulp.

Panopolis -is, f (Πανῶν πόλις) Panópolis (Panópola): Plin. Od tod Panopolītes -ae, m panopolítski, sodeč k mestu Panópolis: Plin.

papȳrinus 3 (papȳrus) k papirusu (papirusovi ostrici) sodeč, papirusove ostrice (gen.): stilus Varr. ap. Non.

parentālis -e (parēns)

1. roditeljski, starševski, roditeljev, staršev (gen): umbrae O.

2. k mrtvaški (pogrebni) slovesnosti sodeč (prvotno za starše, potem za sorodnike sploh): parentales deseruere dies O. dnevi pogrebnih slovesnosti, Mars O. pogrebna slovesnost z bojnimi igrami, trízna.

3. subst. parentalia -ium, n mrtvaška (pogrebna) slovesnost, zadušno žrtvovanje, zadušni obredi, zadušnice (za sorodnike), parentálije: Ci.

Parthī -ōrum, m (Πάρϑοι), tudi Parthyaeī: Cu. Párti, nomadsko skitsko pleme južno od Kaspijskega morja, izvrstni konjeniki in lokostrelci: C., Ci., V., H., T., na slabem glasu kot nezvestniki in lažnivci: O., Iust., Cu., T.; od tod preg.: Parthis mendacior H.; sg. Parthus -ī, m Párt, kolekt.: si Parthus monet aliquid Caelius in Ci. ep., fugax O., versis animosum equis Parthum dicere H. — Od tod adj. Parthus 3 (Πάρϑος) pártski: eques Ci., reges Sen. ph. Parthicus 3 (Παρϑικός) pártski: C., T., Plin., Lucan., Fl., Cl., bellum Ci. ep. s Parti, pellis Dig. partsko (= od Partov pripravljeno, škrlatnordeče) usnje; sacculus Amm. ali cingula Cl. iz partskega usnja; od tod Parthicārius 3 k pártskim kožam sodeč: negotiatores Cod. I. trgovci s partskimi kožami; subst. Parthia -ae, f (Παρϑία): Iust., Plin. ali Parthiēnē -ēs, f (Παρϑιήνη): Cu. pokrajina Pártija, Partiéna, Pártsko.

participālis -e (particeps) k deležniku sodeč, deležen, udeležujoč se, deležniški, participiálen: verba Varr. deležniki, participi ali deležniške (deležniku, participu podobne) glagolske oblike (npr. supin, gerundij): Q. (Inst. orat. 1, 4, 29, kjer v nekaterih izdajah najdemo participialia, gl. participiālis), curae Dig.

participiālis -e (participium) k deležniku sodeč, deležen, udeležujoč se, deležniški, participiálen: verba Q. (Inst. orat. 1, 4, 29, kjer v nekaterih izdajah najdemo participalia, gl. participālis) deležniške (deležniku, participu) podobne glagolske oblike (npr. supin, gerundij); adv. participiāliter (po) deležniško, kakor deležnik: Fest., Porph.

patricius 3 (pater; prim. pl. patrēs)

1. k rimskemu krvnemu plemstvu sodeč, plemenit, patricijski: Iuv., Pers., Stat., Vell. idr., pueri Pl., homo Ci. plemenitaš (po krvi), patricij, familia Ci., magistratus, apparatus Ci.

2. subst.
a) patricius -iī m plemenitaš, plemič po krvi, patricij: neminem patricium Manlium Marcum vocari licet Ci., cur non sancitis, ne vicinus patricio sit plebeius? L.; pl. patricii -orum, m plemiči, plemenitaši po krvi, patriciji, krvno plemstvo (razdeljeni so bili na patricii maiorum gentium in patricii minorum gentium): patres ab honore, patricii progenies eorum appelati L., fuerunt patricii minorum gentium Ci., e patriciis exire Ci. prestopiti (po posinovljenju) iz patricijske rodbine v plebejsko.
b) patricia -ae, f plemenitašinja, plemkinja po krvi, patricijka: quid enim in re est aliud, si plebeiam patricius duxerit, si patriciam plebeius? L. — Za časa cesarja Konstantina je bil patricius le še častni naslov.

patrimōniālis -e (patrimōnium) k očevíni (dedni posesti po očetu) sodeč, očevínski: munus, fundi Icti.

pecuārius 3 (pecu) k živini spadajoč, živinski: grex Varr., Col., res Ci., Pl., Varr. živinoreja, agri S. fr. za živinorejo pripravna; subst.

1. pecuārius -iī, m živinorejec: agricola et pecuarius Ci.; occ. pl. najemniki pašnikov (v provincah): Ci., damnati aliquot pecuarii L.

2. pecuāria -ae, f
a) (sc. res) živinoreja: librum de pecuaria Varr., pecuaria relinquitur Ci., pecuariam facere Suet. rediti živino.
b) (sc. statio) stanje živine, premoženje (kapital) v živini, živina: pecuariae pecus fundamentum Varr., pecuariae grandes ali magnae Varr.

3. pecuāria -ōrum, n črede živine: mitte in Venerem pecuaria primus V., ut Arcadiae pecuaria rudere dicas Pers., arcent eos coitu feminarumque pecuaria separant Plin.

pecudālis -e (pecus) k živini sodeč, živinski: nomen M.

pecūliāris -e (pecūlium)

1. k zasebni imovini (lastnini, zasebnemu imetju, premoženju) sodeč ali zasebne imovine (lastnine, zasebnega imetja, premoženja) se tičoč, imovinski, lastninski, premoženjski, svojinski: oves Pl., ut peculiare aliquid in fundo pascere liceat Varr., servi, loculi Suet., vinum Icti., nummi Icti., aedes Icti., causa Icti., peculiari nomine Icti.

2. poseben, svojski, svojstven, lasten, značilen, različen: L., Suet. idr., alius aliquis p. populus Ci., testis Ci., hoc mihi peculiare fuerit Ci. ep., Africae peculiare, quod in oleastro inserit Plin., haec sunt peculiaria Arabiae Plin., peculiaria urbis vitia T., luce peculiari nitere Mart., populus Vulg.

3. prav poseben, izreden: edictum Ci., munus Iust.; adv. pecūliāriter

1. kot zasebna imovina (lastnina), kot zasebno imetje (premoženje), (zasebno)imovinsko, (zasebno)lastninsko, (zasebno)premoženjsko: Icti.

2. posebno, posebej, zlasti: Q., Plin.; komp.: Cassian.

pedālis -e (pēs)

1. k nogi sodeč, nožen: praecisio Vulg. odrez (amputacija) noge; subst. pedāle -is, n obutev, obuvalo: Petr.

2. ki meri en čevelj, en čevelj velik (dolg, širok, debel): Col., Plin., trabes in latitudinem C.; (o soncu) v premeru široko en čevelj: Ci., Sen. ph.; subst. pedāle -is, n čevelj kot mera: Fr.

pedārius 3 (pēs) k nogi sodeč, nožen; metaf. pedāriī senātōrēs senatorji nižjega ranga (druge vrste), ki še niso opravljali nobene kurulske službe in niso smeli javno in samostojno izraziti svojega mnenja, ampak so le pritrjevali drugim: Varr. ap. Gell., T.; enako subst. pedāriī -ōrum, m: Ci. ep.; v sg.: pedārius senator Fest., pedarii sententia Lab. ap. Gell.

pedūlis -e (pēs) k nogam sodeč, nožen: fascia Ulp. (Dig.); subst. pedūlēs -ium, m dokolénice, goleníce, gamáše: Isid.

pellācia -ae, f (pellāx)

1. vabilo, vaba, privabljanje: placidi ponti Lucr.

2. occ. zavajanje (zapeljevanje) k nečistovanju: Iovialis monumentum pellaciae Arn.

penes, praep. z acc. (okameneli lok. k subst. penus -oris notranjščina, notranjost (αἰ(Ƒ)ές), prim. lat. penitus) v oblasti, v posesti, v moči, v rokah koga je kaj, pri; večinoma z glag. esse: Pl., Ter., Fl., Lact. idr., penes nos esse dicitur, quod in potestate nostrā est Fest., imperium summum p. Lacedaemonios erat N., p. Pompeium omne iudicium et potestas debet esse Ci., p. eosdem divitias et gloriam esse S., p. miseros plus impetūs T., p. quem quisque sit Caesaris miles C., p. rem publicam esse T. biti na strani države, potegniti (vleči) z državo, nullam p. se culpam esse L. on da ni prav nič kriv, alia omnis p. milites noxia erat L. vse drugo so zakrivili vojaki, p. te es? H. ali si pri sebi (= si pri pameti)? (prim. gr. ἐν σαυτῷ εἶ); pri glag. premikanja = k: quam penes amantum summa summarum redit Pl., imperii iura p. Constantinum et Livinium devenere.

Opomba: Penes pogosto stoji za besedo, ki je odvisna od njega: me (te) penes Kom., quem penes Pl., H., C.

Peripatēticus 3 (gr. περιπατητικός) sodeč k Aristotelovi šoli (ker je učence poučeval med sprehodom (περιπατῶν)), peripatétski, peripatétičen: philosophi Ci., secta Col., Aug., disciplina, philosophia Gell.; subst. peripatēticus -ī, m peripatétik, pripadnik Aristotelove filozofske šole: Varr., Ci., Col., Aug.