Franja

chīragra -ae, f (gr. χειράγρα) protin v roki, bolečina v roki: Cels., Plin., Mart., podagra et chiragra Sen. ph. — Pesn. soobl. cheragra -ae, f (gr. χεράγρα): Pers., postquam illi iusta cheragra contudit articulos H., nodosa ch. H.

chīridōtus 3 (gr. χειριδωτός) z dolgimi rokavi: tunica Scipio Afric. ap. Gell., Gell.; subst. chīridōta -ae, f (sc. tunica) tunika z dolgimi rokavi: Nov. fr.

Chīrōn (Chīrō: L. Andr. fr., Iuv. ) -ōnis, acc. -ōna in -ōnem, m (Χείρων) Hiron, Kentaver, slavni glasbenik, zdravnik in vedeževalec, Saturnov in Filirin sin (od tod Philyridēs Filirin sin: V., O.) Ahilov, Asklepijev in Jazonov vzgojitelj; v boju s Kentavri mu je Herakles s strelo zadal neozdravljivo rano, zato ga je Jupiter sprejel na nebo kot ozvezdje (Strelec): Lucan.; kot kipec: Iuv. Od tod adj.

1. Chīrōnēus 3 (Χειρώνειος) Hironov, hironski: vulnus Luc. neozdravljiva.

2. Chīrōnīus 3 (Χειρώνειος) = Chīrōnēus: vulnus Cels., Ap. h. neozdravljiva, ulcus Cels.; subst. Chīrōnīa -ae, f hironija, hironska, rodovno ime več rastlin: Plin., Chīrōnīon -īī, n bot. = centaurēum: Plin.

3. Chīrōnicus 3 Hironov: ars Sid.

choraulēs -ae, acc. -ēn, m (gr. χοραύλης) piskač v gledališču, spremljevalec zborskega plesa s piščaljo: Hyg., Plin., Mart., Iuv. — Soobl. choraula -ae, m: Petr., Suet., Ap., Vop.

Chrȳsēs -ae, m (Χρύσης) Hriz,

1. Apolonov svečenik v mizijski Hrizi (gl. Chrȳsa), oče Astinome (Astynome), ki jo je sicer ugrabil Ahil, a so jo Grki kot plen prisodili Agamemnonu; ko je Apolon kaznoval gr. vojsko s kugo, so morali Grki Astinomo vrniti očetu: Luc. (z gen. Chrȳsī), O., Hyg. (z dat. Chrȳsī). — Chrȳses kot naslov Pakuvijeve tragedije: Ci. — Od tod patronim Chrȳsēïs -idos, acc. -ida, f (Χρυσηΐς) Hrizeida, Hrizova hči Astinoma (ki jo Hom. imenuje le Χρυσηΐς): O. Soobl. Chrȳsēïda -ae, f: Hyg.

2. Agamemnonov in Hrizeidin sin: Hyg.

Chrȳsippus -ī, m (Χρύσιππος) Hrizip,

1. Pelopov in Danaidin sin: Hyg.

2. slavni stoik iz Kilikijskih Solov (Solī), živel od l. 290 do 210, Zenonov in Kleantov učenec, izumitelj silogističnega verižnega sklepa (sōrītēs): Ci., H. idr.; v pl.: omnes Zenones et Chrysippi Sen. ph. vsi Zenonovi in Hrizipovi pristaši = vsi stoiki.

3. zdravnik iz Knida v času Aleksandra Vel.: Plin.

4. učeni Ciceronov osvobojenec: Ci. ep.

5. Chr. Vettius Hrizip Vetij, arhitekt, osvobojenec arhitekta Kira: Ci. ep., Q. — Od tod adj. Crȳsippēus 3 (Χρυσίππειος) Hrizipov, po kakem Hrizipu poimenovan: haec Chrysippea sunt Ci. ali sophisma Chr. Hier. stoika Hrizipa; subst. Chrȳsippēa -ae, f(sc. herba) hrizipovka, po svojem najditelju (menda zdravniku) Hrizipu imenovana rastl.: Plin.

cibōrium -iī, n (gr.κιβώριον)

1. oplodje egiptovskega boba, ki so ga Egipčani rabili za čaše; soobl. cibōria -ae, f: Ap. h.

2. pren. čaša (kovinska) v obliki tega oplodja: H.

Cibyra -ae, f (Κιβύρα) Kibira,

1. bogato obrtniško mesto v jugozahodni Mali Aziji: Ci., L., Plin. Od tod
a) subst. Cibyrātēs -ae, m, f (Κιβυ-ράτης) Kibirec, Kibirka, iz Kibire: fratres Cibyratae Ci. ep.; pl. Cibyrātae -ārum, m Kibirci, preb. Kibire: Ci. ep., L., Plin.
b) adj. Cibyrāticus 3 (Κιβυρατικός) kibirski, iz Kibire: forum Ci. ep., canes Ci. (izvrstni sledilni psi), negotia H., iurisdictio Plin., civitas T.

2. pamfilijsko mesto ob kilikijski meji: Plin.

cicindēla -ae, f (po reduplikaciji iz candēre)

1. kresnica: Plin., Isid.

2. steklena oljenka, oljna svetilka: Isid. — Soobl. cicendula -ae, f: Serv.

cicūta -ae, f

1. (velika) trobelika, lajnež, strupena rastl.; njeno seme in listje so starodavniki uporabljali za hladilni obkladek proti vročici, njen sok, ki v večji količini povzroči smrt, pa, zmešan z medom, za zastrupljanje: Lucr., O., Plin. idr., quae poterunt umquam satis expurgare cicutae H. (kot hladilo „pesniške vročice“), cicutis alium nocentius H., mala tollet anum vitiato melle cicuta H., sorbitio tollit quem dira cicutae Pers. = Sokrata, ko je izpil čašo trobelikovca.

2. steblo trobelike, ki so ga uporabljali za piščali: Lact., cavas inflare cicutas Lucr., est mihi disparibus septem compacta cicutis fistula V.; met. iz trobelikinega stebla narejena piščal: hac te nos fragili donabimus ante cicuta V. — Kot nom. propr. Cicūta, -ae, m Kikuta, govoreče ime oderuha: H.

Cilicēs -um, acc. nav. -as, m (Κίλικες) Kiličani, preb. južnega maloazijskega obrežja nasproti Cipra, sloviti gusarji: Ci., C., N. idr., Cilices Clitae T. Kiličani Kliti, divji kilikijski gorjanci. Redek sg. kot apoz. Cilix -icis, m (Κίλιξ) Kiličan, kiliški: crocus Lucr., Cil. Taurus O., tonsor Mart., Tamira T.; k temu fem. Cilissa -ae(Κίλισσα) Kiličanka, kiliška: spica rumenec = žafran: O. ali pa žafranovo olje: Pr. — Od tod adj.

1. Cilicius 3 (Κιλίκιος) kilikijski, kiliški: Cil. portae N., Plin. (prelaz na Tavru), Cil. mare Cu., Plin., vela Ulp. (Dig.) iz kilikijske kozje dlake; subst.
a) Cilicia -ae, f(sc. terra, Κιλικία, sc. γῆ) Kilikija: Ci., C., N., L. idr.
b) cilicium -iī, n (κιλίκιον) kiliška odeja, kiliška preproga, kiliško pregrinjalo iz kozje dlake: Sis. ap. Non., Varr., L. idr., coria, cilicia, saccos imperavit Ci.; occ. raševinasta obleka kot znamenje pokore: Vulg.

2. (iz Cilicia) Ciliciēnsis -e kilikijski: praetor, provincia Ci. ep., legio C.

Ciminius lacus: Col. ali pesn. Ciminī lacus: V., Sil. Ciminsko jezero v Etruriji zahodno od Falerijev; gozdnato gorovje ob njem: Ciminius mōns: L. ali Ciminius saltus: L., Fl. ali nav. Ciminia silva: L., Front. Ciminsko gorovje. Od tod vsa tamkajšnja pokrajina Ciminia -ae, f Ciminija: Amm.

Circē -ēs in Circa -ae, f (Κίρκη) Kirka, Helijeva in Perzina (Persē) hči, sestra Ajeta (Aeētēs) iz Kolhide, slavna Nimfa čarovnica na otoku Ajaji (Aeaea); Rimljani so si jo predstavljali živečo ob Kirkajskem predgorju v Laciju. Pri njej se je mudil Odisej, čigar tovariše je spremenila v prašiče: Ci., Tib., Circae pocula H. = čarovne pijače, Circe vitrea H. nezanesljiva, ab Ulixe deaque Circā L: Od tod adj. Circaeus 3 (Κιρκαῖος) Kirkin; terra, iugum V., litus O. = Kirkajsko predgorje, campi Val. Fl. = Kolhida, Kirkina domovina, Circaea moenia H. = Tuskul, ki ga je zgradil Telegon, Odisejev in Kirkin sin; pesn.= čaroven, strupen: poculum Ci. čarovna pijača, gramen Pr.

circius -iī, m (iz gr. κερκίας) severozahodnik, močan, poseb. v Narbonski Galiji pogost veter: Sen. ph., Plin., Suet. idr. — Soobl. cercius: Ca. ap. Gell., Ap. in circiās -ae, m: Vitr.

citreus 3 (citrus)

1. citronov: malus citrea Oppius ap. Macr. ali subst. citrea -ae, f Plin. citronovec, malum citreum Cloatius ap. Macr. ali subst. citreum -ī, n Plin. limona, citrona.

2. citrov, iz citrovega lesa, iz citrovine: mensa Ci., oleum Plin. citrovo olje.

clāssicula -ae, f (demin. clāssis) majhno ladjevje: Ci. ep.

clēmentia -ae, f (clēmēns)

1. milost, mehkost značaja, blagosrčnost, blagost: facilitas et cl. Ter., lenitas et cl. Cl., clementia et misericordia singulari esse Ci., in ea victoria plus erat clementiae quam crudelitatis N. prizanesljivosti, in captos clementia fuerant usi N., violare clementiam maluit N. prelomiti dolžnost blagosrčnosti, cl. victoris O., Q., iudicis T.; pooseb. Clēmentia -ae, f boginja Klemencija, Milost: Plin., Stat., Cl.

2. pren. mehkost, miloba podnebja, letnega časa: hiemis, diei Col., caeli Fl., ventorum Ap. lahni vetrovi.

Cleōnae -ārum, f (Κλεωναί) Kleone,

1. neznatno mestece pri Nemeji, kjer je Herkul ubil leva: L., Plin., humiles O. Od tod adj. Cleōnaeus 3 (Κλεωναῖος) iz Kleon, kleonski: Val. Fl., ager L., leo Lucan., Sil., sidus (= leo) Stat., Mart., Cleonaeae stirpis iactator Agylleus Stat. Herkulovega rodu.

2. mesto ob Atosu v Halkidiki: Plin. Imenovano tudi Cleōna -ae, f Kleona: Mel.

cōgnātus 3 (cum in gnātus, stara obl. za nātus : nāscī, „po rojstvu združen“)

1. istega rodu, soroden (ali po očetu ali po materi), v rodu, kot subst. cōgnātus -ī, m krvni sorodnik, cōgnāta -ae, f krvna sorodnica: c. vester, cognati mei Pl., is mihi cognatus fuit Ter., in cognatam peccare Ter., amicas et cognatas deserere Ter., suadebant amici cognatique Caesenniae Ci., ex tam multis cognatis et adfinibus Ci., cognati Darei Cu.; pesn. (enalaga): cognata corpora O. sorodnikov, cognatum latus C. sorodnikova, cognatae urbes V. enorodna, tellus cognati retinebat semina caeli O., faba Pythagorae cognata H.

2. pren. soroden = podoben, skladen: deus mundo formam maxime sibi cognatam dedit Ci., cognata vocabula rebus H. primerne, cognata calci res est gypsum Plin.

collȳra -ae, f (gr. κολλύρα) črni kruh oblaste oblike ali kržič (štruca) črnega kruha: Pl., It. Od tod adj. collȳricus 3 (črno)krušen: ius Pl. gost kruhovec. — Kot nom. propr. Collȳra -ae, f Kolira, ljubica pesnika Lucilija: Porph.