Franja

Teuthrēdōn -ōnis, m (Τευϑρηδών) Tévtredon, oče Protoja (Prothous): Hyg.

Thaumās -antis, m (Θαύμας) Tavmánt, sin Okeana in Gaje, oče Iride: Ci. — Od tod

1. adj. Thaumantēus 3 Tavmántov: virgo O. = Irida.

2. patron. Thaumantis -idos, acc. -ida, f (O., Cl.) ali Thaumantias -adis, f (O., V., Val. Fl.) Tavmántida, Tavmantiáda = Tavmantova hči = Irida (Iris).

Theodosius -iī, m (Θεοδόσιος) Teodózij

1. neki skeptik, ki je izdelal sončno uro: Vitr.

2. poslanec Hiošanov (Chios), ki ga je ubil Publij Klodij: Ci.

3. Flavius Theodosius ali Theudosius Flavij Teodozij (Teudozij), oče cesarja Teodozija I.: Aur., Amm., Cl.

4. Teodozij I. (Veliki), rimski cesar v letih 379—395 po Kr.: Aur., Cl.

5. Teodozij II., vnuk prejšnjega, v letih 408—459 po Kr. vzhodnorimski cesar; po njegovem naročilu so sestavili po njem imenovani codex Theodosianus. Od tod adj. Theodosiānus 3 Teodózijev (= cesarja Teodozija II.), teodozijánski, teodózijski: lex Cod. I.; prim. codex Theodosianus.

Thespius¹ -iī, m (Θέσπιος) Téspij, Erehtejev sin, ustanovitelj in vladar Tespij v Bojotiji, oče petdesetih hčerá, s katerimi je imel Herakles petdeset sinov: Stat., Hyg., Arn. (pri katerem najdemo v izdajah obl. Thestius). — Od tod Thespiadae -adum, m (Θεσπιάδαι) Tespiádi, pesn. = Krótonci, ker je mesto Kroton baje ustanovil neki potomec Herakla in ene od petdesetih Tespijevih hčera: Sil.; patron. Thespias -adis, f (Θεσπιάς) Tespiáda = Tespijeva hči: Sen. tr.

Thestĭus -iī, m (Θέστιος) Téstij

1. kralj v Etoliji (Ajtoliji), Agenorjev sin, oče Lede, Altaje, Pleksipa in Tokseja: O., Hyg. — Od tod patron.
a) Thestias -adis, f (Θεστιάς) Testiáda = Testijeva hči = Altaja: O.
b) Thestiadēs -ae, m (Θεστιάδης) Testiád = Testijev potomec: Thestiadae duo O. = Plexippus in Toxeus, respice Thestiaden O. = Meleagra, Altejinega sina.

2. = Thespius -iī, m (gl. Thespius).

Thestor -oris, m (Θέστωρ) Téstor, Kalhantov oče: Hyg. — Od tod patron. Thestoridēs -ae, m (Θεστορίδης) Testoríd = Testorjev sin = Calchas Kalhant: O., Stat.

Thīodamās (Theiodamās) -antis, m (Θειοδάμας) Tejodamánt, kralj epirskih Driopov, oče Hilasa (Hylās): Hyg. — Od tod adj. Thīodamantēus (Theiodamantēus) 3 (Θειοδαμάντειος) Tejodamántov, tejodamántski, tejodamantéjski: est tibi non infra speciem, non nomine dispar, Theiodamanteo proximus ardor Hylae Pr.

Thoās in Thoāns -antis, acc. -anta, m (Θόας) Toánt

1. skitski kralj na Tavrskem (Tavriškem, Tavrijskem) Hersonezu (Chersonnesus Taurica, zdaj polotok Krim); pri njem je bila Ifigenija svečenica tavrske (tavriške, tavrijske) Artemide (Diane): O., Hyg. Od tod adj. Toantēus 3 Toántov, toántski, toantéjski, pesn. = távrski, távrijski, távriški: dea (= Diana) O., Diana Val. Fl.

2. kralj na Lemnosu, oče Hipsipile; ko so ženske pomorile vse može, je Hipsipila rešila svojega očeta na otok Ciper: O., Stat., Hyg. Od tod patron. Thoantias -adis, f (Θοαντιάς) (O.) ali Thoantis -idis, f (Θοαντίς) (Stat.) Toantiáda, Toántida = Toantova hči (Hipsipila).

3. Andrajmonov sin, Etolec (Ajtolec), ki se je šel bojevat pred Trojo: V.

4. neki Trojanec, Enejev spremljevalec: V.

Thyestēs -ae in -is, m (Θυέστης) Tiést, Pelop(s)ov sin, Atrejev brat, oče Ajgista (ta se je rodil kot plod Tiestovega krvoskrunskega razmerja s hčerjo Pelopejo). Atrej je Tiesta pregnal, ker mu je zapeljal soprogo, a kmalu ga je poklical nazaj in mu postregel z mesom njegovih sinov, Tantala in Plejstena. Naposled je Atreja ubil Ajgist: Pl., Ci., Varr., O., H., Lucan., Pers., Ap., Hyg. — Od tod adj. Thyestēus 3 (Θυέστειος) Tiéstov, tiéstski, tiéstovski, tiestéjski: mensae O., preces H. kletve, exsecratio Ci.; patron. Thyestiadēs -ae, m (Θυεστιάδης) Tiestiád = Tiestov sin = Ajgist: O., Cl.

Tīthōnus -ī, m (Τιϑωνός) Titón, Laomedontov sin, Priamov brat, soprog Eos (Avrore), Memnonov oče. Eos je pri Zevsu zanj izprosila nesmrtnost, pozabila pa mu je izprositi večno mladost, zato se je vedno bolj krčil in grbančil, dokler se ni spremenil v kobilico oz. črička: Ci., V., H., O.; apel. o nekem starcu: tremulus Tithonus Pl. — Od tod adj.

1. Tīthōnius 3 Titónov, titónijski: coniux Tithonia ali subst. Tīthōnia -ae, f (sc. dea) Titón(ij)ka = Eos (Avrora): O.

2. Tīthōnis -idis, f (Τιϑωνίς) Titónida, Titónka = Avrora: Stat.

Triopās -ae, m (Τριόπας) Triópas, kralj v Tesaliji, oče Erizihtona (Erysichton): Hyg. Od tod adj. Triopēïus 3 Triópov, triopéjski; kot subst. m Triopíd, Triopov sin (= Erysichton): O. Triopēïs, -idis, f Triopéida, Triopova vnukinja, hči Erizihtona (= Mestra): O.

Tȳde͡us -eī in (pesn.) -eos, acc. -ea, m (Τυδεύς) Tidêj, Ojnejev sin (Oeneus), Diomedov oče: V., Q., Hyg., Stat. — Od tod patron. Tȳdīdēs -ae, m (Τυδείδης) Tidíd = Tidejev sin = Diomed: V., H., O.

Ūranus -ī, m (Οὐρανός, lat. Caelus) Urán, po mitološkem izročilu Saturnov oče: Lact.

uter-que, utra-que, utrum-que, gen. utrīusque, dat. utrīque (uterque : uter = quisque : quis) pron. indefinitum vsak od obeh, vsakteri od obeh ali njiju, eden in drugi, oba = vsak zase (ne oba skupaj, zato pravilno s predik. v sg.): Pl., Ter., Afr. ap. Non., V., H., Q., Plin., Iust. idr., uterque cum equitatu veniret C., habebat uterque quid sequeretur Ci., sermones utriusque linguae Ci., cum iam tempus esset deducendi de Samnio exercitūs aut utriusque aut certe alterius L., qui utrumque probat, ambobus debuit uti Ci.; uterque podvojen: uterque utrique est cordi Ter. vsak (od njiju) je drugemu … , cum uterque utrique esset exercitus in conspectu C. ko sta si vojski bili prišli (druga drugi) v dogled; pogosto v določenem pomenu: uterque Phoebus O. vzhajajoče in zahajajoče sonce, jutro in večer, solis utraque domus O. vzhod in zahod, uterque polus O. sever in jug, uterque oceanus O. vzhodno in zahodno morje, uterque Neptunus Cat. obojni Neptun (gr. ἐπιϑαλάσσιος in ἐπιλίνμιος), uterque Poenus H. Punec v Evropi in Afriki, uterque parens O. oče in mati, utraque tyrannis N. obojna = obeh Dionizijev (starejšega in mlajšega), utraque fortuna = veliko in majhno imetje: N.; = sreča in nesreča: Ci., T., in utramque partem disputare (disputationem habere) Ci. na obe strani = za in proti; subst.: non parva multitudo utriusque Aug. obeh spolov; s partitivnim gen.: uterque nostrum Ci., horum uterque occĭdit Ci., quorum uterque Bruti imaginem cotidie videret Ci., uterque consulum L., uterque legatorum Vell.; redko s predik. v pl. (gr. κατὰ σύνεσιν): Pl., Ter., Ca., Cl. idr., ut utraque (sc. navis) ex concursu laborarent C., uterque eorum exercitum educunt C., utraque (sc. Pallas et Arachne) festinant O., uterque ambigui (sc. fuerunt). T.; v pl. stoji ta pron.
a) pri subst., ki so pluralia tantum: in utrisque castris C.
b) če je govor o dveh množinah, ki si jih zamislimo vsako zase, ali pa o več osebah ali stvareh na vsaki strani = oboj(n)i, obojestranski, obe stran(k)i, oba dela: Pl., Ter., Enn. ap. Ci., Naev. ap. Macr. idr., collatis utrorumque (sc. Graecorum et Romanorum) factis N., muros utrosque et Piraei et Athenarum reficiendos curat N., ab utrisque militibus auditus est C. od obojih vojakov = od vojakov obeh strani, od obeh vojska, quoniam utrique Socratici et Platonici volumus esse Ci., a quibus utrisque aliquid sumitur Ci., cognoscere, quid boni utrisque (svojcem in sovražnikom) aut contra esset S., cum flamma ab oppugnatis et oppugnatoribus est visa, utrisque venit in mentem signum esse N., colloquii die utrique legatos mittunt N., parantibus utrisque se ad proelium L.
c) v pomenu oba, obadva s poudarkom na le dveh osebah ali stvareh se uporablja redko (pri Ci. nikdar): hi (sc. Marcius et Metellus) utrique ad urbem imperatores erant S., duae fuerunt Ariovisti uxores; utraeque in eā fugā perierunt C., utrorumque Dionysiorum (Dionizija starejšega in Dionizija mlajšega) opibus Corinthii saepe adiuti N., illa utrosque (sc. avum et aviam) intuens T., binos scyphos (dve kupi) habebam, iubeo promi utrosque Ci.; pesn.: utraeque res Ter., palmas utrasque tetendit V., ramum super utraque quassat tempora V., pallor utrasque (sc. Canidiam et Saganam) fecerat horrendas H. — Od tod adv.

1. utrasque
a) na obeh straneh: atque hercle utrasque te, cum ad nos venis, subfarcinatam vidi Caecil. ap. Non.
b) obakrat: in Hispania pugnatum bis, utrasque nostri loco moti Cassius Hemina ap. Non.

2. utrimque (utrinque) (star., po 3. deklinaciji tvorjen acc.) z obeh strani, od obeh strani, na obeh straneh: Enn. ap. Macr., Pl., S., L., H., Plin. idr., acriter u. pugnatum est C., magnae u. copiae, ita paratae ad depugnandum Ci. ep., femina u. nobilis T. po očetu in materi, causam u. tractare Q. obravnavati z obeh plati = govoriti za in proti; z gen.: u. orarum Cael.; metaf.: u. anxii T. z obeh strani v strahu = boječ(i) se obeh strani (strank). V zvezi s secus, pisano tudi skupaj utrimquesecus (utrinquesecus) ob obeh straneh, na obeh straneh: Luc., Ca., Ap., N., Amm. idr., quare utrimque secus cum corpore vapulet Lucr.

3. utrōque (star. dat.) na vsako stran od dveh strani, na obe strani, na obojno stran; krajevno: exercitūs u. ducti L., u. citius quam vellemus cursum confecimus Ci. ep., nescit, utro ruat, et ruere ardet utroque O., u. caput iactans V.; metaf.: Varr., Ci., u. trahunt. V zvezi z versum (vorsum), pisano tudi skupaj utrōqueversum (utrōquevorsum) „proti obojni strani“ = na obe strani: Pl., utroque versum dicantur Gell. v dvojnem pomenu, dvoumno.

Opomba: Gen. sg. pesn. utrĭúsque: H., O., Lucr., Mart.; tudi utrīque: Pl.; gen. pl. tudi utrûmque: Ci.

Valēns² -entis, m Válens (Valént)

1. = Κράτος, oče tretjega Merkurja: Ci.

2. rimski nom. propr., npr. Valens, Valentinijanov brat in socesar: Cod. Th.

3. plemič iz Kremone: T.

Vergīnius, poklas. tudi Virgīnius 3 Vergínij(ev), Virgínij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znana sta centurion D. (ali L.) Verginius Decim (ali Lucij) Verginij in njegova hči Verginia -ae, f Vergínija, ki jo je oče na trgu zabodel z nožem, da jo je rešil sramote, ki ji je grozila od decemvira Apija Klavdija: L., Ci., Val. Max., Iuv., Aur.

Vulturnus (starejše Volturnus) -ī, m (Voltur)

1. Vultúrn (Voltúrn) (zdaj Volturno), reka v severni Kampaniji, ki se je pri mestu Vulturn (Vulturnum, Volturnum) na meji med Kampanijo in Lacijem izlivala v Tirensko morje: Serv. idr., ad ostium Vulturni, ad Vulturnum flumen L., amnisque vadosi accola Volturni V., Volturnus amnis Mel., Volturnum transnatans Plin., aqua Volturni fluminis Front. Od tod adj. Vulturnus (Volturnus) 3 vultúrnski (voltúrnski), Vultúrnov (Voltúrnov): in Volturno amne Plin. v reki Volturn (po nekaterih izdajah in Volturno mari v morju ob Volturnovem ustju), Vulturna vada Sil.

2. rečni bog v Kampaniji, oče nimfe Juturne: Arn. Od tod adj. Vulturnālis (Volturnālis) -e Vultúrnov (Voltúrnov): flamen Volturnalis Enn., Varr.; subst. Volturnālia -ium, n volturnálije, Volturnov praznik: Fest., P. F.

3. Vulturnus (Volturnus) -ī, m ali Vulturnus (Volturnus) ventus, gl. Vultur.

Xanthippus -ī, m (Ξάνϑιππος) Ksantíp

1. Periklov oče, glavni Miltiadov tožnik in zmagovalec nad Perzijci pri Mikali l. 479: Ci.

2. lakedajmonski vojskovodja, v prvi punski vojni kartažanski poveljnik, ki je uničil Regulovo vojsko in ujel Regula: Ci., L., Veg.

Zāchariās -ae, m Zaharíja, judovsko moško ime, poseb. oče Janeza Krstnika: Lact., Paul. Nol., Vulg.