Franja

Artemō(n) -onis, m (Ἀρτέμων) Artemon, gr. moško ime: Ci. Poseb.

1. tehnik v Periklovi vojni s Samničani: Plin.

2. neki slikar: Plin.

3. neki kipar v 1. st. po Kr.: Plin.

Artēna -ae, f Artena, mesto v Etruriji, ki so ga zgodaj razdejali Rimljani: L.

artēria -ae, f (gr. ἀρτηρία)

1. (žila) odvodnica: Cels., Sen. ph., Plin., Gell., venae et arteriae a corde tractae et profectae Ci., sanguis per venas in omne corpus diffunditur et spiritus per arterias Ci.

2. arteria aspera dušnik, sapnik: Cels. (pri Plin. samo arteria), arteria aspera ostium habet adiunctum linguae radicibus Ci. (ker je sestavljen iz dveh delov), tudi pl. arteriae: Corn., Plin., Suet., Gell., arteriae spiritales Arn.; heterocl. pl. artēria -ōrum, n: Lucr.

artēriacē¹ -ēs, f (gr. ἀρτηριακή) zdravilo za sapnik: Cels., Plin.

artēriacē² (adj. ἀρτηριακή: ἀρτηριακός) = artēriaca, gl. artēriacus.

artēriacus 3 (gr. ἀρτηριακός) sapniški, dušniški: gravitudo Vitr. (tekst. var. arteriace = ἀρτηριακή), težave s sapnikom, težko dihanje, medicamina Cael. zdravila, ki spodbujajo kašelj.

artēriasis -is, f (gr. ἀρτηρίασις) hripavost: Isid.

artēriotomia -ae, f (gr. ἀρτηριοτομία) prerezanje (žile) odvodnice: Cael.

arthrīsis, gl. arthrītis.

arthrīticus 3 (gr. ἀρϑριτικός) protinast, kostoboljav: coquus Ci. ep., passio Cael. protin, kostobolje; subst. pl. arthrīticī -ōrum, m kostoboljci, bolniki s protinom: Cael.

arthrītis -tidis, f (gr. ἀρϑρῖτις) protin, bolečine v udih, v kosteh: Cael., Porph. —Soobl. arthrīsis: Plin. Val., Prud.

articulāris -e (articulus)

1. členski: morbus Plin., Suet., Ap., P. Veg. ali passio Cael. protin; subst. masc. pl. articulārēs (sc. morbi) bolezni udov: Plin. Val.

2. gram. spolniški: pronomen (hic, iste) slovničarji.

3. členovit, členast, razčlenjen: vox Boet.

articulārius 3 (articulus) členski: morbus Ca., Plin. protin; subst. masc. pl. articulāriī (sc. morbi) bolezni udov: Plin.

articulātē, adv., gl. articulō.

articulātim, adv. (articulus)

1. ud za udom, kosoma, po kosih, na kose: puerum interea obtruncat membraque articulatim dividit Poeta ap. Ci.; pren.: iste homo art. te concīdit Pl.

2. pren.: primerno razčlenjeno, po členih razporejeno, točka za točko: definitiones non facile perspiciuntur nisi art. sint explicatae Varr., quae fuse olim disputabantur ac libere, ea nunc art. distincteque dicantur Ci., necesse est verba quoque ipsa plane exaudiri discernique art. Lucr. druga od druge.

articulātiō -ōnis, f (articulāre)

1. (o drevju) kolenčenje: Plin.

2. trtna bolezen na kolencih: Plin.

3. pren.
a) primerno razčlenjen govor: Fulg.
b) člen, spolnik: Graecae articulationes Fulg.

articulō -āre -āvī -ātum (articulus) (raz)členiti; od tod pren. členoma = razločno izgovoriti (izgovarjati), izrekati: voces Lucr., Arn., sonos Arn., verba Ap., Eccl. in slovničarji. Od tod adj. pt. pf. articulātus 3, adv. -ē

1. členast: dei forma Aug.

2. člen(k)ovit = razločen: Cael., vox slovničarji, voces Arn., Aug., verba Isid., articulate eloqui Gell.

articulōsus 3 (articulus) členovit, kolenčast, grčast: radix Plin.; pren. (o govoru) preveč členovit, preveč razčlenjen: partitio Q.

articulus -ī, m (demin. artus -ūs)

1. člen(ek), prstni člen, ud: hominis digiti articulos habent ternos, pollex binos Plin.; sinekdoha prst, ud: exsolvere sese omnibus e nervis atque ossibus articulisque Lucr., littera articulo pressa tremente O., quid sit utile, supputat articulis O. na prstih, multis diluta labella abstersti guttis omnibus articulis Cat.; pren. preg.: molli articulo tractare aliquem Q. rahlo zahajati s kom.

2. met. sklep, gleženj, kost: articulorum dolores Ci. bolečine od protina, crura sine articulis C., articulus, quo iungitur capiti cervix L. vratni sklep, auxerat articulos macies O. je bila bolj vidne naredila, ad numerum articulus cadens Ci. najzgornejši prstni sklep, medii articuli Q. srednji prstni sklepi, articuli elapsi in priorem partem Cels. naprej izvinjene kosti, illi iusta cheragra contudit articulos H., articulum extorquere (izviniti, izpahniti si) Sen. ph., nodi corporum, qui vocantur articuli Plin., articulorum nodi Plin. od protina odebeljeni sklepi, articuli alarum Plin. perutni sklepi.

3. bot. kolence: existit tamquam ad articulos sarmentorum gemma Ci., seges in articulum it Col., Plin. se kolenči; od tod tudi: montium articuli Plin. deli, ki vežejo gorovja.

4. pren.
a) (o govoru) člen, del, oddelek: Q., continuatio verborum..., si est articulis membrisque distincta Ci. po večjih in manjših stavčnih členih, oratio sine nervis et articulis Corn. brez vezi in členov; od tod tudi kratek stavek: Icti. ali vez(ava) (stavčnih členov), tudi posamezna beseda: Icti., Prisc., multa enim sunt verba, quae quasi articuli conectunt membra orationis Ci.; v slovnici zaimek (hic in quis): Varr., spolnik: Q.
b) (o času) odločilni trenutek, preokret, kratka doba, razdobje: Ter., Val. Max., commoditatis omnes articulos scio Pl., ut eum suis condicionibus in ipso articulo temporis adstringeret Ci., in quo articulo rerum mearum Cu. ob... preokretu mojega položaja, articulus austrinus Plin. doba, ko zaveje jug, in articulo Cod. Th. takoj.
c) (o drugih abstr. rečeh) odstavek, oddelek, stopnja, točka: latitudinem articuli Plin., per eosdem articulos et gradus Suet. po... nižjih in višjih stopnjah častnih služb, civilis articuli umbra Ap., in multis nostri iuris articulis Icti., ventum est ad ipsum articulum causae Arn. h glavni točki.

artifex -ficis (ars in facere)

I. adj.

1. vešč, priučen čemu, izurjen, spreten v čem, umet(el)en; abs.: servos artifices... cum haberet domi Ci., excitat artificem Morphea O. umet(el)no snujočega, artifices manūs O., Pr., Gell., Vulg., artifex equus O. = ujahan konj, artifex, ut ita dicam, stilus Ci., vir tam artificis ingenii Plin., art. os (usta) Iuv.; z gen.: consuetudo tam artifex suavitatis Ci., homines talis negotii artifices S., quidam... tam artifices saltationis Suet.; redkeje s praep. ali z inf.: mobilitas ignea artifex ad formanda corpora Plin., art. in seria et iocos Iust., in tornando Ap., venter negatas artifex sequi voces Pers.

2. pren. pass. (= arte factus) umet(el)no izdelan (narejen), veleumeten: quattuor artifices boves Pr., art. voltus Pers., complexus, dimicatio, argutiae Plin., motus Q.

II. subst. masc., fem.

1. umetnik, umetnica, delavec: artifex Cupidinem fecit Ci. kipar, artifices omnes, caelatores et vascularios convocari iubet Ci., ut aiunt in Graecis artificibus (glasbeniki) eos auloedos esse, qui citharoedi fieri non potuerint Ci., athletae ceterique artifices N. in drugi umetniki tekmeci, artificumque manūs inter se operumque laborem miratur V., post hos... artifices cum fidibus sui generis ibant Cu., artifices ceteri, quos cultus domesticus desiderant N. rokodelci, quia reponendarum (tegularum) nemo artifex inire rationem potuerit L.; z atributivnim subst.: art. medicus Ap., art. faber Vulg. tesarski mojster, art. palaestritae Amm.; z atributivnim adj.: artifices scaenici Ci. idr., ali scaenarii Amm., tudi samo artifices Pl., L., O., Suet. (gledališki) igralci, artifices improbi L. mazači, vračuhi, art. rhetoricus Gell., carpentarius Lamp., aerarius, lignarius Vulg.; z gen. v čemer je kdo umetnik: artifex mundi Ci. umetelni stvarnik, Graeci dicendi artifices Ci., art. talium operum (tormentorum) L., art. statuarum Q.; nekoliko drugače: artifex morbi Pr. zdravnik, art. formae Pr. umetnik v lepotičenju; pren.: natura non artificiosa, sed plane artifex Ci. popolna umetnica, natura omnium artifex Plin.

2. pren.
a) mojster, mojstrica v čem; z gen.: Pyrrhus unicus pugnandi artifex L., deligitur artifex talium vocabulo Locusta T.; redko s praep.: artifices ad corrumpendum iudicium Ci., mirus artifex in sagittis Aur. v lokostrelstvu.
b) pren. α) osnovatelj(ica), povzročitelj(ica): caedis, necis O., sceleris, scelerum Sen. tr., monstrorum Plin. grozodejstev; v besedni igri: summus artifex partium in re publica tam quam in scaena Ci. β) mojster v pretvarjanju, zavijun, lopov, slepar, spletkar, prekanjenec, zvitež: Ter., Iuv., artificem mediis inmittam Terea flammis O., artificis scelus V. (Aen. II, 125) sleparja, (Aen. XI, 407) zavijuna in lopova.