Franja

Zadetki iskanja

  • pābulum -ī, n (iz *pa-dhlom : pāscere)

    1. živalska hrana, klaja, krma: PLIN., SEN. PH. idr., pabula pinguia V., pabula carpit ovis O. se pase, suis equis homines pabula fecit O. je dal žreti svojim konjem.

    2. occ. kot voj. t. t. klaja, krma, piča: pabula secare C. seno kositi (in spravljati), pabulum frumentumque convehere C. hrano za živali in ljudi, imperat comparari pabulum N.

    3. (človeška) hrana: LUCR., pabula dira VAL. FL. (o ljudeh, ki jih je požrl Polifem).

    4. metaf. hrana: LUCR., LACT. idr., caelestia pabula (= ambrosia) O., dederat pabula morbo O., animorum ingeniorumque naturale quoddam quasi pabulum CI., pabulum studii atque doctrinae CI.; šalj.: Acheruntis pabulum PL. žrtev.
  • pācātor -ōris, m (pacāre) miritelj, pomirjevalec: ille victor pacatorque gentium populus Sen. ph., malorum hostis, bonorum vindex, terrarum marisque pacator Sen. ph., pacator orbis Sen. tr., pacator Nemeae (= Hercules) Sil., terrae pacator Iberae (= Scipio) Sil., Rheni pacator et Istri Cl., pacator operum Tert. (o spancu).
  • Pactōlus -ī, m (Πακτωλός) Paktól, zlatonosna reka v Lidiji pri Sardah (zdaj Sart Çayi): V., Plin., Hyg., acc. -on: O.; preg. o bogastvu: Iuv., Pr., tibi Pactolus fluat H. Od tod adj. Pactōlis -idis, f paktólska: Pactolides nymphae O.
  • paedagōgus -ī, m (gr. παιδαγωγός)

    1. spremljevalec, nadzornik dečkov, domači učitelj, suženj, ki je spremljal dečke v šolo in iz šole ter jih doma nadziral: Pl., Q., Sen. ph., Suet., Aug., nutrices et paedagogi Ci.; šalj. o ljubimcu, ki spremlja svojo ljubico v šolo in iz šole: Ter., Col.

    2. metaf.
    a) svetovalec, mentor = voditelj, vodja, predstojnik, vzgojitelj, učitelj: Pl., Sen. ph., Suet., unicuique nostrûm paedagogum dari deum Sen. ph.; v slabem pomenu = strog učitelj = ustrahovalec: paedagogus senatorum Vop., paedagogi publici Sen. ph.
    b) učitelj: agricolationis quasi paedagogus Col.
  • paederōs -ōtis, acc. -ōta, pl. -ōtas, m (παιδέρως)

    I. (o kamnih)

    1. opál: Plin.

    2. pajderót, vrsta ametista: Plin.

    II. bot.

    1. pajderót, vrsta rastl., imenovane medvedove tace, déžen (Acanthus Linn.) Plin.

    2. pri Grkih krebuljica (caerefolium): Plin.
  • paedīco1 (slabše pēdicō) -āre -āvī -ātum (iz gr. παῖς) nečistovati z dečki (o moškem), skruniti dečke; abs.: Mart.; z acc. (s kom): Mart., pedicabo ego vos et irrumabo Aureli pathice et cinaede Furi Cat., numne aliter hunce pedicabis? quo modo? Lab. fr.; metaf.: pedicant miserae, Lesbia, te tunicae Mart.
  • Palaestīna -ae, f: Plin. in Palaestīnē -ēs, f: Plin., Mel. (Παλαιστίνη) Palestína, domovina Izraelcev. Od tod adj. Palaestīnus 3 palestínski, v Palestíni, iz Palestíne: aqua O. (o Evfratu), Syrus O., Tib., liquores Stat. balzam, gens Sil.; preb. subst. Palaestīnī -ōrum, m (Παλαιστινοί) Palestín(c)i: T., O., Hier., v širšem pomenu = Sír(ij)ci: O.
  • palaestra -ae, f (gr. παλαίστρα)

    1. borilnica, borišče, telovadnica: Pl., Varr., V., Cat., Mercurium (kip) in privatā palaestrā posuit Ci., palaestrā uti N. v borilnico zahajati, p. nitida, uncta O. (enalaga, ker so si nagi borilci mazali telesa z oljem); metaf. vadišče, šola za govorništvo: Ci. (De orat. 1, 98 ); šalj. o kurbišču (javni hiši): Pl., Tert.

    2. meton. borjenje, borba, boriteljska (rokoborska) umetnost (spretnost), rokoborba, telovadba: periculum facere in palaestra Ter., ephebus palaestrae dare operam coepit N., discere palaestram Ci., palaestrae peritus Q.

    3. metaf.
    a) vaja, veščina, šola, umetnost: adiuvat palaestram = histrionem Ci., Phalereus non tam armis institutus, sed palaestrā Ci. ne po sodni praksi, ampak šolsko izobražen, habuit vires agrestes ille quidem atque horridas sine nitore ac palaestra Ci., nitidum genus verborum, sed palaestrae magis et olei quam huius civilis turbae ac fori Ci., in quo non motus hic habeat palaestram quandam Ci. se ne kaže šolanost, habuit vires agrestes ille quidem atque horridas, sine nitore ac palaestrā Ci. brez izpiljenosti in šolanosti, numerus … quasi quandam palaestram et extrema lineamenta orationi attulit Ci. določen umetniški pečat.
    b) umetnost = umetno dejanje, umetni obrat, umetnija, trik: utemur eā palaestrā Ci. ep.
  • palaestricus 3, adv. (palaestra) borilski, rokoborski, telovaden, telovadniški: exercitus Pl., motus Ci. gibi, palaestrice spatiari in xysto Ci., doctor, magister Q., facies suci palaestrici plena Ap., ephebus Prud.; iron.: praetor palaestricus Ci. (o Veru) borilnici naklonjen; subst.

    1. palaestrica -ae, f (sc. ars) rokoborska umetnost, rokoborba: Q.

    2. palaestricus -ī, m (sc. doctor) učitelj borilcev (rokoborcev): palaestricis vacare Q.

    Opomba: Adv. palaestricōs (gr. παλαιστρικῶς) kakor v borilnici (telovadnici): Afr. fr. (?).
  • palam (indoev. kor. *pelā- razprostreti (razprostirati); prim. lat. plautus, planus, planta, plaga, palma, sl. polje, stvnem. feld, nem. Feld)

    I. adv.

    1. vpričo ljudi, očitno, javno: Pl., T., Suet. idr., aperte ac palam O., palam ante oculos omnium Ci., luce palam est occisus Ci., arma palam comportabantur Ci., non occulte, sed palam Ci., clam et palam coeptus obviam ire L.

    2. obče, splošno znano, vsem znano: res est palam Pl., palam est Pl., Ter. vsakdo ve, vsi vedo, palam facere N. naznaniti, razglasiti, testamentum palam facere Ci., palam fieri (z ACI) razvedeti, razglasiti se, palam factum est occidisse rem publicam Ci., de morte ut palam factum est N.; tako tudi evfem. palam facere de aliquo naznaniti, razglasiti smrt koga, in palam fit de aliquo izve, razve se o smrti koga, sporočijo smrt koga: Suet., simul de se ac de re publicā palam facere Sen. ph. hkrati sebi in državi odpovedati življenje, odpovedati se sebi in državi, dvigniti roke nad sabo in nad državo.

    3. neprikrito, brez prikrivanja, naravnost: Suet., mortem palam praedicere Ci., cum hoc modo accusas, nonne hoc palam dicis? Ci., palam bellum tractare T.

    4. očitno: palam mentiri Pl., palam proferre Ci., sententiae palam falsae Q., cetera palam vana T.

    5. pri ljudeh = po mnenju občinstva, po mnenju ljudi (množic), v očeh ljudi: habes uxorem sine malā famā palam Ter.

    II. praep. z abl. (= coram) vpričo: me palam O., palam omnibus L., ubi haec severus te palam laudaveram H., palam senatu Aur.
  • Palladius -iī, m Paládij, s celim imenom Palladius Rutilius Taurus Aemilianus Paladij Rutilij Taver Emilijan (4. stol. po Kr.), pisec dela o poljedelstvu v 14 knjigah, nadaljevalec Kolumelove tradicije: Cass.
  • palleō -ēre -uī (osnovna *palu̯o-, *polu̯o- bled, siv, rumenkast; prim. skr. palita- siv od starosti, gr. πολιός siv, πελιός ali πελός sivočrn, umazan, πέλειος črnkast, πέλεια ali πελειάς divji golob, lat. pallidus, pallor, pullus, palumbes, sl. plav, hr. plâv = pallidus, stvnem. falo rumen)

    1. bled, plàv biti, bledeti, pesn. tudi svetlozelen, zelenkast ali rumenkast biti: Pers., Iuv., Mart., apparet esse commotum, sudat pallet Ci., pallent amisso sanguine venae O., pallebant ora metu O.

    2. metaf.
    a) barvo spremeniti (spreminjati), menja(va)ti, zamenja(va)ti, barvo izgubiti (izgubljati), (o)bledeti, poblede(va)ti, neprijetne barve biti: Mart., Lucan., Sil., iam sidera pallent vicino turbata die Stat., fastigia pallebant musco O., pallet Aurora venenis nostris O., ne vitio caeli palleat aegra seges O., obscura caelo labitur phoebi soror tristisque mundus nubilo pallet die Sen. tr. je temen; z acc.: multos colores p. Pr. pogosto spremeniti (spreminjati) barvo, preblede(va)ti.
    b) zaradi kake strasti bled biti, (pre)bledeti, medleti, bolehati za čim, bolan biti zaradi česa: quisquis ambitione malā at argenti pallet amore H., viso si palles, improbe, nummo Pers.; abs.: corpora ignavia pallentia Sen. rh.; v dobrem pomenu (o pridno učečih se): vigilandum, durandum, enitendum, pallendum est Q.; od tod z acc.: iratum Eupollidem palles Pers. blediš, ko bereš Evpolida; z dat.: tunc utile multis pallere Iuv.

    3. meton. v strahu biti, bati se, plašiti se, tesno biti komu pri srcu, tesniti koga kaj: sub iudice palles Pers., ad omnia fulgura p. Iuv.; z acc.: palluit audax pontum H. se je bal morja; z dat.: pallet pater pueris H. se boji za otroke. — Od tod adj. pt. pr. pallēns -entis

    1. bled, bledikav, obléden, prstén: ora V., pallentes terrore puellae O.; poseb. v podzemlju: Lucan., Sen. tr., umbrae Erebi V., umbrae Sil., undae Tib., animae V.

    2. pesn. plàv (pláv), rumen(kast), rumenozelen, bledozelen, medlozelen, umazanorumen: arva auro pallentia O., violae, herbae, olivae V., lupini O., sol pallentes iungit equos Tib. (ob sončnem mrku), toga mortui tribulis Mart., gemma Plin., taurus ferrugine pallens Val. Fl., Phoebe pallens Cl. = mesec.

    3. meton. (pesn.) bledeč (od glag. blediti), beleč (od glag. beliti), bledost (bledico), skrbi povzročajoč, pekleč: morbi V., philtra O., fama T., curae Mart., mores Pers., oscula Val. Fl.
  • pallidus 3 (pallēre)

    1. bled: ora buxo pallidiora O., stellae pallidissimae Plin., nomine in Hectoreo pallida semper eram O. ali palida sedi O. bleda od strahu, pallidus in aliqua Pr., O. bled od ljubezni (do dekleta), smrtno (silno) zaljubljen (v dekle); poseb. o podzemskih stvareh: turba Tib., Ditis regna Lucan.

    2. pesn. rumen, olivast, oliven, olivnat, zelenkast (gr. χλωρός): hospes inaurata pallidior statua Cat.

    3. meton. (act.) bledeč (od glag. blediti), beleč (od glag. beliti), bledost (bledico), skrbi povzročajoč, pekleč: mors H., cura Mart., aconita Lucan., vina (sc. venenis mixta) Pr.

    4. metaf.
    a) plesniv: ficus fit pallidior Varr.
    b) nakazen, skažen, iznakažen, ostuden, grd: immundo pallida mitra situ Pr., pallida viscera tetra tincta notis Lucan.
  • palpitō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. palpārī) trepati, utripati: Suet., cor evulsum palpitat Ci., (sc. lingua resecta) palpitat O., cor sub vulnere palpitans Sen. ph., palpitantibus praecordiis vivitur Sen. ph.; v obscenem pomenu: Iuv.; metaf. (o ognju) vzplapola(va)ti: his arduus ignis palpitat Stat.; pren.: animus palpitans Petr.
  • palūdātus 3 (*paluda = paludamentum) z vojaškim plaščem ogrnjen, v vojaškem plašču, v vojaški obleki (poseb. o vojskovodjih): Suet., paludati lictores L., duo volturii (o konzulih) L., non exspectant, ut paludati votis nuncupatis exeant (sc. consules) C., Pansa noster paludatus a. d. III Kal. (Ian.) profectus est Ci., duces Iuv., quae clam commissa capite luerentur, quia paludati fecere, laudamus Sen. ph., virgines Fest.; pesn. paludata aula Cl. cesarski dvor; subst. palūdātī -ōrum, m vojščaki, bojevniki (naspr. tunicati miroljubni državljani): Sid.
  • Pān, Pānis in Pānos, acc. le Pāna, m (Πάν) Pán, Merkurjev ali Jupitrov sin, poseb. v Arkadiji čaščen gozdni in pašni bog, varuh krotkih in divjih čred, zaščitnik lovcev in pastirjev, iznajditelj siringe, kot gozdni bog strah popotnikov, upodabljan z rogovi, repom in kozlovskimi nogami: Ci., V., O., Lucr., Sil., Val. Fl., Macr., Hyg. idr. — Pl. Pānes -um Páni, o Panu podobnih gozdnih in poljskih božanstvih: Col. poet., Mel., Sid., pinu praecincti cornua Panes O.
  • pangō -ere, panxī, panctum in (v pomenu pacisci) pepigi, pactum (iz indoev. kor. *pāg-, *pāk- utrditi, spahniti, strniti; prim. gr. πήγνυμι, dor. πάγνυμι utrjevati, strjevati, πηγός trden, močan, πάγος, πάχνη slana, sren, zmrzal, got. in stvnem. fāhan = nem. fangen, lat. pax, pagina, pacisci, com-pages, stlat. pago (paco) -ere = pango: Tab. XII) utrditi (utrjevati), od tod

    1. zabi(ja)ti, zasaditi (zasajati): clavum L., ancoram litoribus O., litteram in cera Col. vtisniti; occ. saditi, vsaditi (vsajati): ramulum Suet.; pesn.: filios Pr. roditi; meton. obsaditi, zasaditi (zasajati): colles Pr., vitiaria malleolis Col.

    2. pis(me)no sestaviti (sestavljati), (s)pisati: Theopompio genere Ci. ep., de pangendo nihil fieri potest Ci. ep. s pisateljevanjem ne bo nič; zložiti (zlagati): poemata H., carmina T., Lucr., aliquid Sophocleum Ci., versum Gell., versus de natura rerum Lucr., pangendi facultas T. spretnost v stihotvorju (verzifikaciji). Od tod: neque prima per artem temptamenta tui pepigi V. tudi nisem prej umetelno (lokavo) preizkušal tvojega srca; occ. opevati, peti, prepevati o čem: facta patrum Enn. ap. Ci., ad tibias egregia superiorum opera carmine comprehensa Val. Max.

    3. določiti (določati), ustanoviti (ustanavljati), skleniti (sklepati), dogovoriti (dogovarjati) se, izgovoriti (izgovarjati) si, pogoditi (pogajati) se (= pacisci, le v obl. pt.): Corn., Suet., foedera V., pacto foedere provinciarum Ci., pacem L., amicitiam, societatem cum aliquo L., pretium libertati T., pacta et constituta cum Manlio dies Ci.; z gen. ali abl. pretii: tanti pepigerat L., non fuit armillas tanti pepigisse Sabinas O., pretium quo pepigerant L., ducentis Philippis pepigi Pl.; z zahtevnim stavkom: Suet., pepigit, ne illo medicamento … uteretur Ci., ut vobis mitterem ad bellum auxilia pepigistis L., pepigere, … obsidia … capesserent T.; z inf. = obljubiti (obljubljati): Ap., obsides dare pepigerunt L., pepigere fraudem inimicorum ulcisci T.; occ. (o ženitni pogodbi, zaroki): quae pepigere viri, pepigerunt ante parentes Cat. zveza, ki so jo sklenili … , te peto, quam lecto pepigit Venus aurea nostro O. je obljubila, haec mihi se pepigit, pater hanc tibi O. ta se je zaročila z menoj, to pa je obljubil oče tebi.
  • pannus -ī, m (prim. got. fana, stvnem. fano tkanina, sukno, stvnem. gundfano zastava)

    1. kos sukna, trak, krpa, capa, cunja: O., Sen. ph., obstetrix pannos lavit H., purpureus adsuitur pannus H., p. lineus Plin.; kot robec, prtiček, servieta: Mart.; kot preveza, oglavna poveza: O., Val. Max.; kot obveza, (p)ovoj: Plin.; kot vrečica, mošnjica, rutica, v kateri se kaj shrani: Petr.; occ. razcefrana borna obleka: Ter., Mart., Suet., Fides, velata panno H., duplex p. H. (o dvojnem ogrnjenem plašču stoikov).

    2. metaf. navzdol viseč (menda cunjast) izrastek (na drevesih): e glandiferis sola quae vocatur aegilops fert pannos arentes Plin.

    Opomba: Heterocl. dat. in abl. pl. pannibus: Enn. fr.
  • Pantaleōn -ōntis, m (Πανταλέων) Pantaleónt, gr. nom. propr., npr. trikratni strateg ajtolske zveze, ki se je l. 191 pogajal o miru s konzulom Manijem Acilijem Glabrionom: L.
  • Pantauchus -ī, m (Πάνταυχος) Pantávh, sin Makedonca Balakra, iz kroga zaupnikov kralja Perzeja, l. 172 talec za pogovore o miru s Kvintom Marcijem Filipom, sklenitelj zveze s kraljem Gencijem: L.