Franja

ŭtriculus² -ī, m (demin. uterus)

1. malo podpopje, podtrebušje, trebušec, trebušček: praeterea e fronde ac pabulis potus et in utriculos congestus apium — ore enim eum vomunt Plin.; occ. materino telo, maternica (materničica): Plin.

2. metaf. trebušček, mešiček pri cvetju, zrnju: pariunt vero, cum florent, flosque ille ruptis constat utriculis; educatio in pomo est Plin., pisunt cum harena et sic quoque difficulter deterunt utriculos, fitque dimidia nudi mensura Plin.

utr-obīque ali utr-ubīque, adv. (uter² in ubīque) na vsaki izmed (od) obeh strani, na obeh straneh, na obeh krajih (koncih, področjih), v obeh primerih, v obeh ozirih: Pl., Q. idr., bellum gerebatur et mari et terrā, sed utrobique Eumenes plus valebat N., utrubique monumenta ostenduntur L., sequitur ut eadem veritas utrobique (= pri ljudeh in bogovih) sit Ci., utrobique inimicos habebam Asin. Poll. in Ci. ep. pri obeh strankah, pavor est utrobique molestus H.

vacīvus (pri Pl. in Ter. vedno vocīvus) 3, adv. -ē, predklas. = vacuus prazen: aedes facere vocivas aedīs aurium Pl. ali dare vocivas aurīs Pl. pazljivo poslušati, vacive perlegere Ph. v prostem času, v času brezdelja; z gen.: vacivus virium Pl. nemočen, šibek, tempus vacivum laboris Ter. prosti čas, brezdelje.

Vada² -ōrum, n Váde (Váda) = Brod, mesto v Liguriji s pristaniščem (danes Vado Ligure z ostanki pri S. Maria di Vado): Brutus in Ci. ep.; mesto so imenovali tudi Vada Sabatia Sabatske Váde (Sabatska Váda) = Sabatski Brod: Plin.

Vada³ Volaterrāna -ōrum, n Volatêrske Váde (Volatêrska Váda) = Volatêrski Brod, mesto v Etruriji s pristaniščem južno od Pize (Pisa) (zdaj Vada pri kraju Pallazi): Ci., Plin.

Vadimōnis lacus Vadimónsko jezero pri Ameriji v Etruriji (zdaj izsušeno jezero med krajema Bomarzo in Orte): L., Sen. ph., Plin., Plin. iun., Fl.

vādō² -ere (prim. stvnem. watan = nem. waten bresti, lat. vadum, vadāre) stopiti (stopati), (od)iti, hoditi, (od)korakati, (od)potovati, odpraviti (odpravljati) se: Acc. ap. Non., Enn. ap. Gell., Enn. ap. Fest., H., Cat., Corn., Ap., Sen. tr., Iust. idr., vadite et haec regi mandata referte V., Lentulus hodie apud me: cras mane vadit Ci. ep., vadere citato equo L., haud timidis passibus V., propulsi (sc. canes) fustibus vadunt foras Ph., vade, ait, … ad amnem O., vadere ad hostem, in hostem, adversus … hostium aciem, in aditum pontis L., vadit in eundem carcerem … Socrates Ci., nec vadere per hostes tam parvā manu poterat T., per tela, per hostes vadimus haud dubiam in mortem V.; occ. (o reki) teči: Euphrates in Mesopotamiam vadit per ipsam Seleuciam Plin.; pren.: per iter praeceps gloria vadit O., vadit animus in praeceps sciens Sen. tr., vadere in sententiam cursu Plin., ali pedibus Ap. prista(ja)ti na mnenje.

Opomba: Pf. vāsit najdemo šele pri Tert.

vae (slabo vē)

I. interj. (prim. gr. ὀά, οὐᾶ, οὐαί, got. wai = stvnem. wē = nem. wehe) oj!, joj!, oh!, jojmene!, joj, prejoj!, joh!, gorje!, vzklik bolesti ali ne(je)volje; abs.: Pl. idr., Mantua vae! Miserae nimium vicina Cremonae V., cum tu, Lydia, Telephi laudas bracchia, vae, meum … tumet iecur H.; večinoma z dat.: Pl., Ter., Mart., Aug. idr., audita intoleranda Romanis vox: vae victis esse L. ali vae victis! Fl. (baje Brenov vzklik, ko je dal požgati Rim; od tod preg.: vae victis Pl. = sila boli; redko z acc.: vae te! Pl., Cat. oj te!, ojme tebe!, jojtebe!, vae me! Sen. ph. jojme!, jojmene!; v svetopisemskem jeziku tudi subst. = gorjé: vae unum abiit et ecce veniunt adhuc duo vae post haec Vulg., erga quem delinquentes vae essent habituri Tert. —

II. predpona pri adj. in iz njih izpeljanih subst. s pomenom „preveč“ ali „premalo“ kake reči (kot hiba); prim. vae-cors, vae-grandis, vae-sanus.

vāgīna -ae, f (prim. lit. vóžiu, vóžti povezniti kaj na kaj, let. vāschu, vāsu, vāst dati pokrov na kaj)

1. (mečeva) nožnica, starejše mečníca: C., V., H., O., Val. Max., Sil., Suet. idr., gladium e vaginā educere Ci., telum vaginā nudare N., gladius vaginā vacuus Ci. goli meč, gladium cruentum in vaginā recondere Ci.; pren.: Plin., Ap. idr., senatus consultum … tamquam in vaginā reconditum Ci.

2. metaf. nožnica (o stvareh, ki so ji podobne)
a) = cunnus ženska nožnica, vagina: Pl.
b) mešiček, ovoj, strok, luščina, mekina (pri klasju): Varr., vaginis includitur (sc. viriditas) Ci.
c) kožica, odprtina, v katero mačke skrijejo svoje kremplje: Plin.; pri delfinih: aculeos velut vaginā condens Plin.
d) vsak ovoj, ovojnica: corpus … animae quasi vagina Plin., omnia principalia viscera membranis propriis ac velut vaginis inclusit providens natura Plin.
e) vaginae terebrarum ročaji (držaji, ročniki) na svedrih: Plin.

vāgīnula -ae, f (demin. vagīna) tulec (pri piri): Plin.

validus 3, adv. validē, sinkop. valdē (gl. to besedo) (valēre)

I.

1. močen (močan), krepek (krepak), silen, čvrst, jak (naspr. invalidus, imbecillus, infirmus, debilis, tener ipd.): Enn. ap. Non., Ca., Col., Cels., Corn., Lucr. idr., homines Pl., tauri, lacerti, carina O., navis, hastilia, bipennis, ictus, vires V., robur pectoris O., valide tonuit Pl., validius clamare, flagitare, sese inflare Ph., validissime diligere aliquem Plin. iun.; z acc.: Lamp. idr., equus ad vecturam validus Ap.; z inf.: pondus sustinere valida abies Plin.

2. kot voj. t.t. močen (močan), utrjen, trden: statio L., valida urbs et potens Ci., pons T., munitiones validiores L., validissima munimenta L.

3. metaf.
a) močen (močan), mogočen, vpliven, silen, veljaven, polnomočen, tehten: Plin. iun., idr., quantus et quam validus est Pl., civitas L., hostis O., hostis validior L., senatus consultum … infirmum aut validum T. še v moči, še polnomočen, še veljaven, validissimus auctor T., validae sententiae Q., validissimum (sc. dicendi) genus Q.; z abl.: ducibus validiorem rem Romanam esse quam exercitu L., ingenium sapientia validum S., (sc. homo) aetate et viribus validior L. starejši in močnejši, corpore, opibus, ingenio validus T. močan, bogat in pameten; z gen: Ambr. idr., valida colonia virium et opum T., Cassius validus orandi T. vpliven, spreten govornik, aevi validior Aur. starejši; z loc.: animi validus T. močnega duha, pogumen, srčen; z dat.: ludibrium illud vix feminis puerisve morandis satis validum L., Tiberius spernendis rumoribus validus T. zelo prepirljiv proti (do) … ; z ad: ad Caesaris amicitiam validus T.; z adversus: adversus consentientes nec regem quemquam satis validum nec tyrannum fore L.; z in z abl. (v čem, pri čem): fama, quae in novis coeptis validissima est T. zelo veliko pripomore k uspehu; toda: validus (validior) in animo alicuius T. mnogo (več) veljati, vpliven (vplivnejši) biti pri kom; valide v krepko pritrjujočem odgovoru = da, da!, seveda!, kajpada!, se razume: Pl.
b) močen (močan), krepek (krepak) = močno (izdatno) učinkujoč, učinkovit, pomagajoč, (učinkovito) delujoč, tečen, izdaten, redilen, hranilen (naspr. infirmus, imbecillus): Macr. idr., venenum T., medicamen, suci O., cibus, medicamenta, remedia Cels., Thebis Aegyptiis repertae (sc. achatae) carent rubentibus venis et albis, hae quoque contra scorpiones validae Plin.
c) (o svetu, zemlji) tolst, masten in težek (težak): loca Ca., solum Plin.
d) (o dejanjih in stanju) močen (močan) = krepek (krepak), silen, hud: fricatio, horror Cels. —

II. zdrav, čvrst, čil, svež (naspr. aeger, morbidus): Ter., Sen. ph., Plin. idr., si, ut spero, te validum videro Ci. ep., necdum ex morbo satis validus L., mente minus validus quam corpore H., frui paratis et valido mihi, Latoë, dones H., homo animo parum valido S., me cogunt, ut validus (pri zdravi pameti) insaniam Pl.; pren.: quid validum, quid aegrum fuerit T.

Vandalī -ōrum, m Vándali (Vandáli), germansko pleme, ki je v Tacitovem času živelo ob Odri, v času markomanskih vojn na področju od Krkonošev do Donave, v 4. in 5. stol. po Kr. pa v južni Španiji in severni Afriki: T. (Germ. 2). — Soobl. Vindilī -ōrum, m Víndili (Vindíli): Plin.

Opomba: V izdajah najdemo različne variante zapisa; pri T. poleg acc. Vandalos še Vandalios in Vindilios, v zadnji izdaji je obl. Vandilios; pri Plin. je v novejših izdajah uporabljena obl. Vandili.

variō -āre -āvī -ātum (varius)

I. trans.

1. pisano, raznoliko (po)barvati, drugače (o)barvati, (po)pestriti, starejše škropljati, (u)prižati, (po)šarati: Pl., Pr., Lucr., Lucan., Plin., Mart., Val. Fl. idr., variabant tempora cani (sc. crines) O., caeruleis variari corpora guttis O., vestis … variata figuris Cat. = vezena; pesn.: ille (sc. sol) ubi nascentem maculis variaverit ortum V. ko skazi mlado svetlobo z marogami; pren.: orationem quasi variare sententiarum in siquibus Ci. = govoru dati (dajati) raznolikost, narediti (delati) govor raznolik; refl. in med. dobi(va)ti barvo, (o)barvati se, lisiti se, starejše žanžavéti: variante se uva Plin., simulatque uva variari coeperit Col.; occ. krotovičiti koga, udrihati po kom, povzročiti komu z udarjanjem (tolčenjem, bitjem, udrihanjem) po njem modre, rjave maroge (podplutbe): putrida pectora palmis Cat., variari virgis et laris Pl.

2. metaf.
a) (po)raznoteriti, narediti (delati) kaj raznoliko (raznotero), izmenjaje vrstiti, izmenoma razvrstiti (razvrščati), spremeniti (spreminjati), (izmenoma ali na izmeno) predrugačiti (predrugačevati), preobraziti (preobražati, preobraževati), pretvoriti (pretvarjati), zamenjati (zamenjevati, zamenjavati) kaj s čim, premeniti (premenjati, premenjevati, premenjavati), izmenjati (izmeniti, izmenjevati, izmenjavati): vocem Ci., faciem, figuram O., capillos positu O. spletati v različne lege (oblike, frizure), est formas variatus (med.) in omnes O., intemperie variante calores frigoraque L. je prinašala zdaj vročino, zdaj mraz, variante fortunā eventum L. izmenjaje spreminjajoč uspeh, cum timor atque ira in vicem sententias variassent L. ko so iz strahu in jeze glasovali eni tako, drugi drugače, variatis hominum sententiis Ci. pri navzkrižnih mislih, ob nasprotujočih si (deljenih) mnenjih, res variabant et fortunam et animos L. dogodki so spreminljali srečo in voljo (razpoloženje), discurrunt variantque vices V. straža zamenja stražo, variare laborem otio, otium labore Plin. Iun.; impers.: variatum deinde proeliis Vell. v bojih, ki so sledili, je bila sreča mila zdaj tem, zdaj onim, cum sententiis variaretur L. ko so bila mnenja različna; litota: nec variatum est L. in glasovi niso bili razdeljeni, in sklenili so soglasno; adj. pt. pf. variātus raznolika, niansirana, z različnimi odtenki: lyra concentu variatior Ap.
b) (o poročilih) različno, drugače, nasprotno sporočiti (s)poročati: quae de Marcelli morte variant auctores L., variata memoria (različno poročilo) actae rei L., variare responsum Iust. različno odgovoriti, različno odločiti; impers.: nisi de familiae condicione variatum esset Suet. —

II. intr.

1. biti raznobarven, biti raznoliko obarvan, biti pisan: multo minus ipsa universitas tergaris maculis variet Col. (o sadju, poseb. grozdju) barvo dobivati, lisiti se (starejše žanžavéti), temneti ipd.: cum primum bacae variare coeperint Col., prima mihi variat uva Pr.

2. biti raznoter, biti mnogoter, biti mnogovrsten, biti različen, biti raznoličen, biti raznolik, biti neenak, menjati (menjavati) se, spremeniti (spreminjati) se, omahovati (naspr. constare, aequalem esse, unum esse ipd.): Cels., Plin. idr., seminibus constant variantque figurā Lucr., variantes formae Lucr., variant aquilonibus undae Pr., mei variant timores O., quoniam variant animi, variamus et artes O., dissidet et variat sententia O., si (sc. lex) nec causis nec personis variet L. če ne dela razlike niti za … , če ni tolmačen v korist enkrat, … drugič … , manus Oenidae variat O. ima različen uspeh, variante victoriā, diu variante fortunā Iust., fremitus variantis multitudinis partim assentientium, partim indignantium L. razcepljene (razdvojene) množice, vidit … volgi variare labantia corda V., ita fama variat L. tako različna so poročila; impers.: ibi si variaret L. ko bi tam ne bilo soglasja, ko bi se tam glasovi delili, ko bi ne bilo enotnega mnenja.

Varrō¹ -ōnis, m (vārus) Váro(n), rimski priimek, poseb. Terencijevega in Licinijevega rodu (gl. Terentius in Mūrēna); pl. Varones T. možje kakor (Lucij Licinij) Varon (Murena). — Od tod adj. Varrōniānus 3 Varónov, varonijánski: milites L. vojaki konzula Gaja Terencija Varona (pri Kanah), comoediae Gell. = 21 Plavtovih komedij, ki jim je Mark Terencij Varo(n) priznal pristnost.

vārus¹ 3 (iz *u̯ā-ros ali *u̯aq-sros, indoev. kor. *u̯ā- ali *u̯aq- kriviti, upogibati; prim. skr. vakráḥ skrivljen, ukrivljen, lat. va-c-illāre, va-t-ius, va-g-ari, vāricus)

1. zakrivljen, navzven ukrivljen (skrivljen), narazen z(a)vit, razprt, razrasel, razkrečen, razširjen: Mart. idr., cruribus [ac collo internodis] rectis et potius uaris quam vatiis Varr., cornua boum O., tenui a pectore varas manus O. držal sem roki od prsi navzven skrivljeni; occ. (o osebah) navzven ukrivljenih nog (bivajoč), krivonog, razkrečenih nog (bivajoč), razkrečen, raznožen, krevljast, krevsast, šátrav, šátrast, kot subst. krivonožec, razkoračnik, skoračnikar, šatravec, krevsa: Luc. ap. Non., Pl. idr., hunc varum distortis cruribus (sc. appellat) H.

2. metaf. nasproten: est alterum (sc. genus hominum) et huic varum H., geminos … varo producis genio Pers. — Kot nom. propr. Vārus -ī, m Vár, priimek raznih rimskih rodov, npr.

1. Q. Attius Vārus Kvint Atij Var, pompejevec, vojskovodja v državljanski vojni, padel v bitki s Cezarjem pri Mundi: C.

2. P. Alfēnus Varus Publij Alfen Var iz Kremone, Horacijev sodobnik, najprej čevljar v svojem rodnem mestu, pozneje rimski konzul, zelo znan pravnik in avtor del s področja prava: H., Gell.

3. L. Varus Lucij Var, Avgustov prijatelj: Q.

4. P. Quīnctīlius Varus Publij Kvinktilij Var, konzul l. 13 pr. Kr., namestnik v Siriji, potem v Germaniji; ko ga je germanski vojskovodja Arminij premagal v Tevtoburškem gozdu l. 9 po Kr., je naredil samomor (vrgel se je na svoj meč): Vell., Suet., T. Po njem adj. Vāriānus 3 Várov: exercitus T., clades Plin., Suet.

văs¹, vadis, gen. pl. vadum, m (prim. got. wadi zastavilo, ara, nadav, gawadjon zaročiti, stvnem. wetti, weti zastavna pogodba, zastavilo, nem. Wette, lit. ùž-vadas pravni zastopnik, vadúoti vnovčiti zastavilo, lat. praes, praedium) porok, porokovalec, garant, jamčevalec, jamčitelj
a) v kazenski pravdi je bil tisti posameznik, ki je s plačilom varščine (kavcije, jamčevine) dajal zagotovilo (poroštvo), da bo obtoženec na določeni dan prišel pred sodnika; s tem se je obtoženec rešil preiskovalnega zapora): Varr. idr., qui aut citati non adfuerunt aut vades deseruerunt L., vades dare L. dati poroke; pri Grkih = tisti, ki s svojim telesom daje poroštvo za drugega: vas factus est alter (sc. Damon) eius sistendi Ci., vadem te ad mortem tyranno dabis pro amico Ci., cum alterum vadem mortis accepisset Ci.
b) v civilni pravdi, sicer imenovan praes = tisti, ki porokuje, da bo obtoženec na določeni datum prišel na sodno obravnavo: ille datis vadibus qui rure extractus in urbem H.; metaf.: vestram virtutem … vadem praedemque habeo Cu. vaš pogum mi daje vsaktero poroštvo.

vectis¹ -is, abl. -e (-ī le Ter.), m (vehere)

1. vzvod, dvigalo, dvigovalo, vzdigovalo, vzdigača: Isid. idr., saxa vectibus promovent C., cum vectibus subiectis signum commovere conarentur Ci., vecte in pectus adacto stravit eum O., cum validis vecte certabat S. fr.

2. lomilka, lomilno železo, lomilni drog: Ter., vectes foribus minaces H.

3. occ.
a) zapah pri vratih: Plin., centi aurei claudunt vectes V., si anguem vectis circumplicavisset Ci.
b) stiskalno vreteno, motovilo, navijalnik pri stiskalnici: ipsum autem torcular, si non cocleis torquetur sed vectibus et prelo premitur Vitr.
c) tolkač, tolkalo, pehalo, p(e)halni drog, starejše pehaj: vestes lignei, vectes lignei ferrati Vitr.
d) nosilni drog, povérek: Cl.

vehemēns, pesn. tudi vēmens (H., Cat., Lucr.) -entis, abl. -ī, pesn. tudi -e, adv. vehementer, (vehere = „pripeljavajoč se“)

1. silen, strasten, ognjevit, ognjen, vnet, razvnet, zagret, razgret, silovit, divji, hud, buren, veheménten, starejše ljut ipd. (naspr. lenis): Ter., Gell. idr., nimium es vehemens feroxque naturā Ci., persona vehemens et acris Ci., accusator Ci., orator parum vehemens Ci. razvnet, ingenium L., voluntates S., vehementer agere Ci., me vehementer accusant Ci., ingemuisse vehementius Ci., se vehementissime exercere in aliquā re C., vehemens in agendo Ci., paterone esse in eos vehemens? Ci., se vehementem praebere in aliquem Ci., vehementer invehi in aliquem Ci., vehemens lupus H., canis Ph.; z loc.: vehemens animi Aur.; analogija: operā vehemente H. vsiljivo.

2. odločen, krepek (krepak), krepkoben, strog: habemus senatūs consultum in te vehemens et grave Ci., iudicium, litterae Ci., quis tam vehementer de salute suā contendit? Ci.

3. metaf. silen, močen (močan), krepek (krepak), trden, velik, hud, buren, znaten, učinkovit: Cu., Auct. b. Hisp., Col., Plin. idr., volnus Ci., magnum ac vehemens (burna) bellum Ci., fuga Hirt. vihrast, Iuppiter Optimus Maximus, cuius nutu et arbitrio caelum, terra maria que reguntur, saepe ventis vehementioribus L. močnejšimi, vehementior somnus L. trdnejše, id vehemens ad sanguinem supprimendum est Cels. odlično sredstvo za ustavljanje krvi; adv. vehementer zelo, silno, močno, krepko, odločno, hudo, živo, znatno, vneto, vehementno, vroče, skrajno, nadvse: vehementer gaudere, laetari, delectari, gratulari, admirari, desiderare, timere, errare Ci., haec vehementius tum colebantur Ci., eo vehementius niti S., vehementissime displicet Ci.; pri adj. (stopnjujoč): Pl., Auct. b. Hisp., Corn. idr., vehementer carus S., vehementer arduus, moderatus, utilis Ci.; pri adv.: vehementer adhuc egit severe Ci. ep.

vehō -ere, vexī, vectum (indoev. kor. *u̯eg̑h- gibati, vesti, voziti, peljati, premikati; prim. skr. váhati, vozi, nese, vleče, vahas- vozeč, vahítram vozilo, voz, ladja, gr. ὄχος [iz *Ƒόχος] voz, ὀχέω nesem, ὀχέομαι vozim (peljem) se, pamfil(ij)sko Ƒεχέτω naj prinese, lat. vehiculum, vehemēns, vehis, vectīgal, vectō, vectiō, vectitō idr., umbr. arveitu, arsueitu, arueitu = lat. advehito, kuveitu = lat. convehito, osk. veia (iz *u̯eh-i̯a) = lat. plaustrum, lit. vèžti = sl. voziti, vesti, voz, skr. vāhas-, nem. Wagen, got. gawigan premikati, tresti, stvnem. wegan = stvnem. wagan premikati se, zibati se, got. wagjan = stvnem. weggen = nem. bewegen, wägen, wiegen, got. wigs = stvnem. weg = nem. Weg, Wage, Wiege)

I. act.

1. (s kakim vozilom, plovilom, konjem idr.) z mesta na (drugo) mesto voziti, (od)peljati, spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), prepeljati (prepeljevati, prepeljavati), prevažati, nositi, odnesti (odnašati), vesti, odvesti (odvažati), (od)vleči: Ter., Varr., Pr., currum albentes vehebant equi Ci., triumphantem (sc. Camillum) albi vexerunt equi L., te tuae vexere tigres H., uxorem plaustro Tib., aura vehit navem Val. Fl. žene, goni; meton.: singuli currūs senos viros vehebant Cu. na vsakem vozu se je peljalo šest mož; med. gibati se, premikati se: totum animal movebatur illud quidem, sed inmoderate et fortuito ut sex motibus veheretur Ci., apes trans aethera vectae V. leteče; pren.: temere in pericula vectus Cu. spustivši se.

2. occ. nesti, nositi, prinesti (prinašati): herum Pl., parentes suos Sen. ph., reticulum panis humero H., sarcinas, pecuniam Cu. nesti s seboj, talenta Cu. odpraviti, ex annona decem dierum et septem, quam in expeditionem pergens vehebat cervicibus miles Amm., (sc. formica) vehit ore cibum V., vehit equus dominum H., ille taurus, qui vexit Europam Ci., quos vehit unda V., cum (sc. amnis) aquae vim vehat L. s seboj vali (podi, žene, drevi), flumina vehunt aurum Cu., quodque suo Tagus amne vehit, fluit ignibus aurum O., vecta spolia, captivi, simulacra montium T. prevažali so (pri triumfu) = kazali so, razkazovali so; z dat.: ut militi … eques … frumentum veheret L. da je prinašal (dovažal); abs.: vehit Veg. nosi (jezdeca); metaf.: quod fugiens hora vexit H. je prinesla, prinese, aliquem ad summa vehere T. koga pripeljati do najvišjih časti, povzdigniti koga do vrhunca časti.

3. pass. dati se voziti (peljati), voziti se, peljati se, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se ipd.: Pl. idr., nube vehi O. dati se nesti oblaku, puppe vehi O., cum in lecticulā veheretur Eutr. ko se je dal nositi, ko so ga nosili, curru vehi Ci., L., O., Plin., Vell., vehi in raedā, in essedo Ci., vehiculo iuncto (gl. vehiculum); pesn.: in niveis equis vehi O. = na zmagoslavnem vozu, v katerega so vpreženi belci; occ.
a) jezditi, jahati: equo vehi Ci., C., in quo (sc. equo) ego vehebar Ci., equo citato ad hostem vehitur N. jezdi v naskoku proti sovražniku, pisce vehi quaedam (sc. Nereides) videntur O.; abs. vehi (sc. se equo) jezditi, per urbem Ci., vehi post se L.
b) voziti (peljati) se na ladji, ladjati, pluti, jadrati: Plin. iun. idr., vehi navi Pl., in navi Pl., Ci., N., lintribus Varr., puppe, rate O., phaselis V., in quadriremi Ci., per mare vectus Pl., per aequora vectus V.

4. redko intr. = vehi, toda le v pt. pr. in gerundiju: vehens quadrigis Ci., plaustro vehens Iust., in equo vehens Quadr. ap. Gell., ius lecticā per urbem vehendi Suet.

Veiī ali Vēī -ōrum, m Vêji, staro etrursko mesto severozahodno od Rima, s katerim je dolgo tekmovalo, dokler ga ni l. 496 osvojil Kamil: Ci., L., Plin., Suet. Od tod

1. adj. Vēiēns -entis, abl. -ī, vêjski: ager Ci., bellum Ci., L., hostis, senatus L., arvum H.; subst. Vēiēns -entis, abl. -e, m
a) Vêjec, preb. Vejev: Ci.; kolekt. Vêjci: L.; pogosto pl. Vēientēs -um, m Vêjci: Ci., L.
b) vêjsko ozemlje, ozemlje Vêjcev: Plin.

2. Vēius 3 vêjski: dux (= Tolumnius) Pr.; subst. kot nom. propr. Vēia -ae, f Vêja, čarovnica in zastrupljevalka: H.

3. Vēiēnsis -e vêjski: Iuno Lact.

4. drugotni adj. Vēientānus 3 vêjski: ager L., uva Mart.; subst.
a) Vēientāna -ae, f (sc. gemma) vêjski dragulj, črn drag kamen, katerega nahajališča so bila pri Vejih: Plin.
b) Vēientānum -ī, n (sc. vinum) domače vêjsko vino (precej slabe kakovosti in neprijetnega okusa): H., Pers., Mart.
c) Vēientānī -ōrum, m Vêjci, preb. vejskega ozemlja: Plin.