Franja

trahō -ere, traxī, tractum (morda iz *dhraghō, *draghō, indoev. kor. *dhrag- vleči, nesti; prim. skr. dhrájati [on] drči, zdrkuje, got. dragan = stvnem. tragan = nem. tragen, ali morda iz vzporednega indoev. kor. *trāgh-, ki ga najdemo v gal. vertragus hrt, hr. trag, tražiti; prim. tudi indoev. kor. *teku̯- teči, skr. tákti (on) hiti, gr. τρέχω tečem, sl. teči, got. þragjan teči, þius sluga, prvotno tekač, sel, stvnem. drigil hlapec)

I.

1. vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati), (pri)peljati kaj kam: S., Ci., L. idr., plaustra per montes V., currus tractus cervice draconum O., crates V. z brano prevleči, (pre)branati, naves in saxa V., pelago trahit umida lina (mrežo) V.; poseb. volno „vleči“ (sukati) pri preji = presti: lanam Iuv., lanam manibus Varr., lanam mollire trahendo O., vellera digitis, pensa O., filia pollice Mart., purpuras H.; o osebah: natum in conventum V.; z dat.: Astyanacta avo V. pripeljati k dedu.

2. metaf.
a) potegniti (potegovati, potezati), pritegniti (pritegovati, pritezati) koga v (na) kaj, nagniti (nagibati) koga k čemu, na kaj, nakloniti (naklanjati), pripraviti (pripravljati) koga do česa ali da kaj stori, voditi, zavesti (zavajati), spelj(ev)ati, zapelj(ev)ati, zvoditi (zvajati) koga k čemu, zapelj(ev)ati koga v kaj ali da kaj stori itd.: Cu., Q., Sen. ph., Plin. iun., Fl. idr., sic me mea fata trahebant O., trahit sua quemque voluptas V. zanese, errore, amore, caeli cupidine trahi O., trahimur omnes studio laudis Ci. nas vse vodi častihlepnost (slavohlepnost); smer: diversa (na različne strani) trahunt duo nomina pectus O.; naturā ad imperiii cupiditatem trahi N., trahi et duci ad cognitionis cupiditatem Ci., Lucanos ad defectionem trahere L., gentem ad Macedonas L. pridobi(va)ti za … , trahere in arma, in facinus O. zvabiti (zvabljati), spelj(ev)ati, zavesti (zavajati), Teucros in proelia V. spodbuditi, izzvati, Drusum in partes T., quid est, quod me in aliam partem trahere possit? Ci. ep., in diversa trahi O. omahovati med dvema sklepoma, (podobno: in diversas curas trahi T.), aliquem in suam sententiam trahere L. pridobiti za svoje mnenje, pridobiti na svojo stran; tudi: quo fata trahant … sequamur V., auctores utroque trahunt L. vlečejo na obe strani = eni pisci poročajo to, drugi ono.
b) nanašati, pripisovati: decus ad consulem L., crimen in se O. nase vzeti (jemati), sebe (o)kriviti, ibidem unā traho Pl. to že prištevam, egomet me adeo cum illis unā ibidem traho Pl. postavljam se z njimi v isto vrsto.
c) razlagati (si), tolmačiti (si), razume(va)ti, vzeti (jemati), imeti, smatrati, šteti za (v, kot) kaj: varie T. = in diversa cuncta L., in deterius T. na hudo (slabše) obrniti (obračati), non bene consulta in virtutem S., in metum, in laudem aliquid T., aliquid in religionem, in prodigium L. vzeti (jemati) kaj za nevarno (zlokobno, zlovešče) v verskem oziru, fortuitu ad culpam T., aliquid ad saevitiam T., ad meliora responsa L. na dobro (stran) obrniti (obračati), gledati z dobre (svetle) strani (plati). —

II.

1. vleči, vlačiti koga, kaj: Pl., Lucr. idr., reos pedibus Ci. ep., Hector circum Pergama tractus O., cum a custodibus in fuga trinis catenis vinctus traheretur C., toto itinere non ducitur, sed trahitur Sen. ph., trahere alicuius cadaver per vias Val. Max., alicuius corpus per vias canini cadaveris more Aur., per freta trahar O. se bom dal (pustil) vleči; poseb. ad supplicium trahi S., T., tudi samo trahi S., T. ali a lictoribus trahi L.; pren. (za) seboj (v pogubo) (po)vleči, potegniti (potegovati, potezati): ne pars sincera trahatur O., trahere plures in eandem calamitatem Ci., turris (arbos) ruinam trahit V. se podre, se podira, trahat patriae ruinam O. naj potegne domovino s seboj v pogubo.

2. occ. sem in tja vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati): corpus tractum Ci.; pren.
a) vnesti (vnašati) kam nered (zmedo, nemir, razdor), (z)meštrati, zmesti (zmešati), razstrojiti (razstrojevati), povzročiti (povzročati) razkroj (razpad, razdor): Britanni trahuntur factionibus T.
b) premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati), razmotriti (razmotrivati), presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati): rationes belli S., cum animo suo S., sese quisque locupletem, victorem domum rediturum, alia huiusce modi animis trahebant S. so domnevali.
c) metaf. zapravljati, razsipati (razsipavati): omnibus modis pecuniam S.
d) metaf. razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati): sorte laborem V.

3. s seboj (od)vleči (vlačiti), peljati stran (proč), odpeljati, odvesti (odvažati, odvajati), voditi stran (proč): caelum trahit sidera O., leo trahit pecus V., torrens praecipites trahit silvas V., trahere aliquem a templo V., de medio L.; poseb. o zmagovalcu: praedas ex agris L., Dardanides matres trahunt victores Grai O.; occ.
a) (o)pleniti: trahere rapere (gr. ἄγειν καὶ φέρειν) S., Aeduorum pagos T., ne Cirtensium pagi impune traherentur T., quin socios amicos trahant exscindant S. fr.; pren.: partem doloris L. odvze(ma)ti, aliquem ab incepto O. odvrniti (odvračati).
b) o zdravilih „odvajati“ = (o)čistiti: elleborum bilem trahit Plin., trahere pituitas Plin., sanguinem Veg.

4. za seboj vleči (vlačiti): Cu., Sen. ph. idr., amiculum Pl., vestem H., pallam O., togam Val. Max., catenam suam Aug., limum Iust., limum arenamque fluctus trahunt S., terra sua viscera traxit O., stella flammiferum crinem trahens O. = zvezda repatica; o utrujenih ljudeh: corpus fessum L., genua aegra V.; metaf. s seboj voditi, s seboj vlačiti, v spremstvu imeti, za sabo potegniti, za posledico imeti: parvum nepotem ipse trahit V., pueri exsilii comites trahebantur L., parvos trahentes liberos ibant Cu., exercitum, turbam prosequentium mulierum ac spadonum agmen L., secum legionem Val. Max., comitem trahere Vell., furtivis oculorum nutibus adulescentium greges post se Hier. (o koketnih ženskah), traherent … crepuscula noctem O., si tua fata nostrum pudorem non traherent secum O., tantum trahit ille timoris O., novit, quae mox ventura trahantur V. prihodnost.

5.
a) nase ali vase potegniti (potegovati, potezati, vleči), pritegniti (pritegovati, pritezati): aquas ferire et trahere (pri plavanju) O., aquam trahere Sen. ph. piti vodo (o plovilu), tellus elementa traxit O., te quoque, luna, traho (sc. z neba) O.
b) (o dihanju) (v)srkati, dihati, vdihniti (vdihovati, vdihavati): auras ore O., animam L. ali spiritum Col., Plin., Sen. ph., Cels., Cu., Ps.-Q. (Decl.), Amm., spiritum ultimum Sen. ph. zadnjič vdihniti, extremum spiritum Ph. dušo spuščati, v zadnjih vzdihljajih (zadnjem pojemanju, zadnji agoniji, v mrtvašnici) ležati; podobno: odorem naribus Ph. srkati, vonjati, duhati.
c) (o pitju) srkati, srebati, delati požirke, piti: amnem gutture O., merum in auro veteris Arsaraci Sen. tr., pocula arente fauce H.; pren.: furorem per ossa V. vpijati.
d) metaf. α) navze(ma)ti se česa, dobi(va)ti: Plin. idr., trahere colorem, ruborem O., pallorem Col., calorem O., figuram lapidis, faciem virorum, naturam eandem O., ignes (calorem) O. segre(va)ti se, maturitatem Col., maiorem ex pernicie et peste rei publicae molestiam Ci. nakopati si (= čutiti) nevoljo (gnev), aliquo crimine famam infamem Aug., morbum levem ac perpetuum Lact. nakopati si, navleči si, nalesti se, multa ex vicinorum moribus traxisse T., Plato plus ex moribus quam ex verbis Socratis traxit Sen. ph., multum ex vero traxisse T. precej biti prepojen z resnico, aeternum est, quod a me traxit O.; poseb. dobiti ime, biti (po)imenovan: Cu., Q. idr., mare (sc. Icarium) nomen traxit ab illo (sc. Icaro) O., unde nomen traxere Cerastae O., cognomen ex contumeliā Ci.; toda: nomen tumulati in urbem O. prenesti na mesto. β) prilastiti (prilaščati) si, prisvojiti (prisvajati) si: regnum L., decumas Ci., partem patriae hinc V. biti napol domač, cum gratiam recte factorum sibi quisque trahat T., fratrem L. brata vriniti, vsiliti (za konzula).
e) vzeti, jemati: in (za) exemplum O.

6. ven, iz česa, kvišku potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči (vlačiti); z izhodiščem: ferrum e (a) vulnere O., telum de corpore O., gladium de visceribus Mart., aquam ex puteis Ci. dvigati, zajemati; brez izhodišča: manu temptat trahere telum O.; pren.: vocem imo a pectore V., gemitus e corde O., suspiria penitus O. globoko vzdihniti (vzdihovati), voce traham purā Pers.; metaf. izpelj(ev)ati, izvesti (izvajati), posne(ma)ti: originem ab (ex) aliquo H., Plin. izvirati, licentiam inde Cu., sermonem ab initio Ci.

7. zvi(ja)ti, skrčiti (skrčevati): vincla trahit galeae O., ignis coria trahit et conducit in unum Lucr., nervos Lucr., vela V. speti (spenjati) jadra, vultūs O. nagubančiti, nagubati, namdrniti, namrdati; prolept.: haec si rugam trahit Iuv. če ti ta zguba obraz, septem gyros, septena volumina traxit V. naredila je sedem krogov, sedem svitkov, fluctus sinum trahit V. val se vzpne (vzpenja). —

III.

1. iztegniti (iztegovati, iztegati, iztezati), raztegniti (raztegovati, raztezati), podaljšati (podaljševati), zategniti (zatezati, zategovati): pedum digitos traxit O., Apollo aures (sc. Midae) trahit in spatium O., verbum Sil. zatezati; v pass. raztegovati se, vleči se: quam circum (sc. zonam) extremae trahuntur V.

2.
a) metaf. (čas) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), pretolči, zatezati, zavleči (zavlačevati), odlašati: tempus O., tempus iurgiis S., noctem sermone O., V., per pocula noctes Mart., vitam in tenebris luctuque O. životariti, vitam quoque modo Plin., vitam luxu Ph., vitam asperam in silvis Ph., quietem Pr. spati, segne otium T. predajati se lenobnemu brezdelju, bellum, pugnam L., comitia Ci., morbum Cels., fata Val. Fl. udržati, zadrž(ev)ati, odložiti (odlagati), frustra laborem V. zastonj se ukvarjati (ubijati) z nehvaležnim delom; intr. = trajati, trpeti: decem annos traxit ista dominatio Fl., qui ceterā parte anni traxerunt (so životarili), resolvuntur tempore autumni Cels., in morbo diutius trahere Cels. osta(ja)ti (biti) bolan.
b) koga muditi, zadrž(ev)ati, starati koga, za nos voditi, pustiti čakati: aliquem sermone, quousque … Val. Max., aegros Cels., legati querentes trahi se a Caesare Suet. — Od tod

1. adj. pt. pf. tractus 3
a) „privlečen“ = prihajajoč, izvirajoč: venae a corde tractae Ci.
b) gladko tekoč, gladek, ne zatikajoč se, ne hrapav: sermonis genus Ci., oratio tracta et fluens Ci.

2. subst. tractum -ī, n
a) (po)sukana volna (preja): suis manibus lanea tracta ministrasset infectori Varr., tractaque de niveo vellere ducta putat Tib.
b) plast, sloj iz več plasti sestoječega kolača, tanko kolačno testo: Ca.; enako tracta -ae, f: Plin.

Opomba: Inf. pf. trāxe = trāxisse V.

trāns (pred konzonanti pogosto trā-, pred s trān-; indoev. kor. *ter- [gl. terminus, terō], prim. skr. tiráḥ = trans, umbr. traf, trahaf; trans je pravzaprav okrepljeni nom. sg. m. pt. pr. glag. *trāre; prim. ex-trāre, in-trāre)

I. adv.

1. tja čez, s kraja v kraj, na ono stran, preko; prim.: trāns-portō, trāns-eō, trāns-fugiō, trāns-migrō, trāns-versus, trān-scrībō, trā-dō, trā-dūcō.

2. na oni strani, onstran; prim.: trāns-padānus, trāns-marīnus, trāns-tiberīnus.

3. skozi, pre-; prim.: trāns-fīgō, trāns-igō, tra-iciō. —

II. praep. z acc. (naspr. cis, citrā);

1. (pri glag. premikanja) prek(o), čez, nad (z acc.), na ono stran, onstran: Pl. idr., misit eum trans Rhodanum C., vexillum trans vallum hostium traiecit L., trans Alpes usque transfertur Ci., trans caput iace (sc. cineres) V., trans cervicem equi elabi L., curvos trans ripam miserat arcus O., qui trans mare currunt H.

2. (pri glag. mirovanja) onkraj, na drugi strani, na oni strani, onstran: qui trans Rhenum incolunt C., domino trans ripam inspectante Ci.; metaf.: exigitur poena trans hominem Ps.-Q. (Decl.) po človekovi smrti.

transenna (pri Pl. (v boljših rokopisih njegovih del) tudi trāsenna in trassenna) -ae, f

1. mreža za lovljenje ptic: ab transennā hic turdus lumbricum petit Pl., transennā demissum Victoriae simulacrum S. ap. Non., S. ap. Macr., tamquam e transennā simul emissi Amm.; pren. mreža, zanka: hominem in transennam ducam dolis Pl., in aetate hominum plurimae fiunt transennae Pl.

2. mreža, omrežje, rešetka, zamreženo okno: quasi per transennam aspicere Ci. = površno.

trāns-eō -īre -iī -ītum (trāns in īre)

I. intr.

1. iti čez, iti tja, preiti (prehajati), preseliti (preseljevati) se: Pl., Ter. idr., e suis finibus in Helvetiorum fines C., per media castra S., ne fugitivi ad Messanam transire possent Ci., Mileto Cu. preseliti se iz Mileta, ex Volscis in Aequos L., ab Rhodo in Asiam Suet.; occ.
a) (k sovražniku) prebegniti (prebegati, prebegavati): N. idr., transire aperte L., ad hostes Pl., ad adversarios Ci., ad Pompeium C., in aliena castra Sen. ph.
b) (k drugi stranki) prestopiti (prestopati): ut nulla ante Britanniae nova pars pariter illacessita transierit (sc. ad Romanos) T., iam Magnus transisse deos (sc. ad hostes) senserat Lucan.
c) (v drug stan (položaj), v drugo stanje) prestopiti (prestopati): a patribus ad plebem L., pigre ex Macedone ac libero in Persicam servitutem Sen. ph., e grammatici statim ludo in forum Suet.; pren.: in (ad) sententiam alicuius Cu., L. pristopiti (pristopati) k mnenju koga, pridružiti (pridruževati) se mnenju koga, prista(ja)ti na mnenje koga, senatus frequens in alia omnia transiit Hirt. je glasoval proti, illuc, ut … Cael. ap. Ci. glasovati zato, da …
d) metaf. α) preiti (prehajati) v kaj, spremeniti (spreminjati) se v kaj: ille in humum saxumque transit C., transit in iram O. se ujezi, se razjezi, transire in amaritudinem Plin. ogreneti, utinam ista saevitia intra peregrina exempla mansisset nec in Romanos mores … transisset Sen. ph., morbus transit in eum Plin. ga okuži (okužuje), odor transit in vestes Plin. obleka se navzame vonja. β) preiti (prehajati) βα) v govoru k drugemu predmetu, na drug predmet: alio transire Ci., ad partitionem transeamus Ci., deinde ad hanc sententiam transiit Sen. rh. ββ) kot gram. t. t.: ex multitudine (iz množine) transire in singulare Varr., ut discerni nequeat, nisi transieris in aliam personam aut tempus Varr., in participia Q., in eam (sc. vocalem) Q.

2.
a) skozi iti, (skozi) prodreti prodirati, skozi švigniti (švigati), šiniti (šinjati): res per gulam (po grlu) transiturae Sen. ph., transit validum fulmen per saxa, per aëra Lucr.; o jedi in pijači (ki gre po prebavi naprej): cibi, qui difficillime transeant Varr. težko prebavljive, vinum per urinam transit Plin., di faciant, ut id bibatis, quod vos numquam transeat Pl.
b) pren. prodreti (prodirati), prešiniti (prešinjati): quaedam animalis intelligentia per omnia permanat et transit Ci.

3.
a) iti mimo: pedites equitesque transiere et transvecti sunt L. so šli in jezdili mimo, ut transeuntes (mimoidoče) cum praedā exciperet Eutr., pervade et intra (vstopi) vel da, quam ob rem transeas Luc.; o krajih, mimo katerih se peljemo in se nam zdi, da gredo mimo nas: tunc tenuis Lemnos transitque Electria tellus Val. Fl., transit Halys Val. Fl.
b) metaf. preiti (prehajati), poteči (potekati), preteči (potekati), miniti (minevati), iti mimo: dies transiit C., transiit aetas quam cito! Tib., menses transeunt Ph., gloria transiit Plin., imperium brevi transiturum T. —

II. trans.

1. iti čez kaj, prekoračiti (prekoračevati), prestopiti (prestopati), prečkati, prečiti: Euphratem Ci., Larisum amnem L., mare Ci., campos pedibus Lucr., Alpes cum exercitu transiit N., quoddam stagnum Aug.; pass.: flumen pedibus aegre transiri potest C., Rhodanus transitur C., Alpes transitae L.; pesn.: rota transit serpentem V. gre čez, povozi; metaf.
a) prestopiti (prestopati), preseči (presegati, presezati), prekoračiti (prekoračevati): modum Ci., fines verecundiae Ci., Dei legem Lact.
b) hitro odpraviti (odpravljati), ne (le malo, kaj malo) (z)meniti se za kaj: (sc. Vitellius) magna transibat T.
c) pretrpe(va)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati): quae premant … facile Ci. ep.
d) ne zazna(va)ti, narediti (doseči), da se kaj ne ugotovi (zazna): intentionem Q.

2. skozi iti, preteči (pretekati), preleteti (preletati, preletavati), prehoditi (prehajati), prepotovati, prepluti: vestibus in ignem coniectis vim flammae transiit N., iter triginta diebus N., Formias Ci. ep., gulam Plin., Tigris … transit lacum Plin.; occ. predreti (predirati), prebosti (prebadati): ilia cuspide transit Sil.; metaf.
a) α) (o govorniku) mimogrede omeniti (omenjati), v misel (obravnavo, pretres, o(b)zir, poštev) vzeti (jemati): leviter transire … unamquamque rem Ci. β) (o bralcu) površno pregledati (pregledovati), površno prebrati (prebirati): libros cursim Gell.
b) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati): annum quiete et otio T., vitam Sen. ph., vitam silentio S., hiemem transiere securi Sen. ph.

3. mimo česa iti, preteči (pretekati), uhiteti, prehite(va)ti koga: omnes mensas transiit Pl., pernicibus plantis transit equum cursu V.; metaf.
a) prehite(va)ti, prekositi (prekašati), preseči (presegati): si non transierit, aequabit Q., Pompeium transire parat Lucan., spes transeundi Q.
b) α) ne (z)meniti se za koga, kaj, preskočiti (preskakovati), ne omeniti (omenjati), molče preiti (prehajati), zamolč(ev)ati, molčati o čem: aliquem Plin. iun., rem silentio Ci., ut alia omnia transeam Sen. ph., illa quoque minora non sunt transeunda Q., transi ab iis (sc. urbibus) Sen. ph. ne oziraj se na … = ne glede na … β) pri branju preskočiti (preskakovati), preiti (prehajati), iti mimo, izpustiti (izpuščati): multa Cael. ap. Ci., quaedam Plin. iun.
c) (o stvareh) iti neopažen mimo koga, uiti (uhajati) komu, izmakniti (izmikati) se komu: nil transit amantes Stat., ita compositi sumus, ut nos cotidiana, etiamsi admiratione digna sunt, transeant Sen. ph. da ne opazimo. — Adv. pt. pr. trānseunter mimogrede, površno: Amm., Aug.

Opomba: Pf. transīt: V., transivit Sen. ph., Aus.; fut. transiet: Tib., Sen. ph., Ap., Eccl.

trān-siliō (trāns-siliō) -īre -siluī, redko -siliī ali -silīvī (—) (trāns in salīre)

1. intr. skočiti (skakati) čez kaj, preskočiti (preskakovati): Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp. idr., per hortum ad nos Pl., in vehicula strenuo saltu Cu., de muro in navem L., ex humilioribus in altiorem navem L.; metaf.
a) pristopiti (pristopati), priključiti (priključevati) se (h) kaki stranki ali strani, potegniti s katero stranko ali stranjo, stopiti (stopati) na stran koga: eadem aetas Neronis principatu ad Thessalum transilivit Plin.
b) preiti (prehajati): ab illo consilio ad aliud L., ad ornamenta Plin., onyx in gemmam transilit ex lapide Carmaniae Plin. ime oniks je prešlo.
c) hiteti skozi (čez) kaj: per Thracen Macedoniamque Fl.

2. trans. preskočiti (preskakovati) kaj, skočiti (skakati) čez kaj, preko česa: muros L., positas flammas O., fossam Col., mugilum velocitas transilit retia Plin., quaternos equos Fl. s konja na konja; pesn.: rates transiliunt vada H. skačejo = plujejo preko morij; tako tudi: obstantia freta Plin. iun., amnem Fl.; metaf.
a) prekoračiti (prekoračevati), prestopiti (prestopati), preseči (presegati, presezati), iti preko česa: lineas Ci., quae naturalem modum transiliit Sen. ph., modici munera Liberi H. mero pri pitju (popivanju).
b) v govoru preskočiti (preskakovati), preiti (prehajati), obiti (obhajati), iti (mimo), ne omeniti (omenjati), zamolč(ev)ati: rem unam Ci., partem vitae O., ne rem pulcherrimam transiliat oratio Ci., non principis nostri consulatum Plin. iun.

Opomba: Pt. pf. pass.: mole istius mundi salubriter transilitā Cass.

trānstrum -ī, n (trāns)

1. prečnik, prečna greda, prečni tram, (pri poslopjih) razpirač (razpornik, razpora) ali (po drugih) goltnik, goltniško povezje, povezno bruno: C., Plin., Vitr., transtra dicuntur tigna, quae ex pariete in parietem transiguntur Fest.

2. prečna klop na ladjah, veslarska (veslaška) klop: Ci., C., L. epit., V., Pers.

trāns-vehō (trā-vehō) -ere -vēxī -vectum (trāns in vehere)

1. peljati preko česa, čez kaj, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati), prenesti (prenašati), transportirati: milites C., exercitum in Britanniam Suet., inflati utres Hispanos transvexerunt (čez reko) L., naves plaustris L., navem humeris travectam Alpes (čez Alpe) Plin.; occ. peljati (voziti) mimo, poseb. v triumfu: Fl., arma spoliaque carpentis L.

2. pass.
a) (med.) (pre)peljati se, iti preko (čez), (pre)pluti, (pre)jadrati: Corcyram L., Persae navibus in Africam transvecti L., caerula cursu Ci., flumen Varr. preplavati; pesn.: transvehitur Tuscos Cl. leti mimo Tuskov; occ. peljati (voziti) se mimo, (po)jezditi mimo: Suet. idr., transvectae a fronte alae T., Nero triumphali veste travectus est T.; o jezdenju mimo cenzorja pri ogledu: ab eodem (sc. Q. Fabio) institutum est, ut equites Idibus Quinctilibus transveherentur L., sed neque detrahi quemquam in travehendo ab accusatore passus est Suet.
b) metaf. preiti (prehajati), preteči (pretekati), miniti (minevati): transvectum tempus T., transvecta aetas T.

trāns-vertō (trā-vertō) -ere -vertī -versum, stlat. trāns-vortō -ere -vortī -vorsum (trāns in vertere) obrniti (obračati), preobrniti (preobračati); metaf.

1. zaobrniti (zaobračati), spremeniti (spreminjati): defensionem in accusationem Ap.

2. odvrniti (odvračati): inimica Arn., fontes meos Tert. — Od tod adj. pt. pf. pass. trānsversus ali trāversus, stlat. trānsvorsus 3, adv. -ē „na drugo (ono) stran obrnjen“ =

1. po(v)prek (počez) ležeč, (po)prečen, počezen, (po)stranski: fossa, vallum C., cuniculi L. stranski podkopi, tramites, limites L., viae Ci. prečne, stranske ceste, transverso foro Ci. preko trga, transverso itinere L. počez, po(v)prek, (na)pošev, transversa itinera L. fr. stranske poti, pri S. pa = stranski (po)hodi, transversa proelia S. napadi s strani (od strani), napadi v bok (z boka), atrum transverso calamo signum H. črna poprečna poteza (kot znak za napako), transversus digitus, unguis, gl. digitus, unguis; in columella horas … transverse describere Vitr., transverse ambulare Veg.; acc. n. sg. in pesn. tudi pl. adv.: transversum (po(v)prek) secans Front., transversa tueri V. ali aliquem transversa tueri Val. Fl. postrani (pisano, neprijazno, sovražno) gledati (koga), (sc. venti) transversa (od strani) fremunt V.; pren.: transvorsum trudere a recte consulendo Ca. na stran potiskati (porivati) = odvračati, odrivati

2. occ.
a) cuius in adulescentiam traversa incurrit misera fortuna rei publicae Ci. ki mu je kot mladeniču pot prekrižala … , aliquem transversum ferre Q. ali auferre Plin. ali agere Sen. ph. spraviti koga s prave poti, usmeriti (spraviti) koga na krivo pot (stranpot).
b) navzdolnji, (po)stranski, bočen: transversorum ordinum partes appellantur casus, derectorum genera Varr., ut sit una (sc. ratio) derecta, altera transversa Varr. — Od tod subst. trānsversum (trāversum) -ī, n (po)prečnost, počeznost, poševnost, poševnina, prečna (počezna, poševna) lega ali smer, starejše šija: in transversum Plin. po(v)prek, prečno, per transversum Plin. vprek, po(v)prek, (na)pošev, ex transverso Pl., Lucr., Plin. od strani, vprek, po(v)prek, (na)pošev; pren. de ali e(x) tra(ns)verso = nepričakovano, nenadoma, (i)znenada, nenadno, proti pričakovanju, nenadejano: Petr., Aug. idr., ecce tibi e transverso Lampsacenus Strabo Ci. ep., ecce de traverso Caesar … rogat Ci. ep., ecce tibi iste de transverso „heus“, inquit, „adulescens … “ Corn.

Trebula -ae, f Trébula

1. Trebula Mutusca Trébula Mutúska, mesto na Sabinskem, tudi samo Trebula Mart. ali samo Mutusca V.; njeni preb. Trebulānī Mutuscī Trébulci (Trebulánci) Mutúski, mutúški Trébulci (Trebulánci): Plin. — Od tod adj. Trebulānus 3 trébulski, trebulánski: ager Ci.

2. Trebula Suffēna Trébula Suféna, mesto na Sabinskem; njeni preb. Trebulānī Suffēnātēs Trébulci (Trebulánci) Sufenáti, sufénski Trébulci (Trebulánci): Plin.

3. mesto v Kampaniji pri Suesuli (zdaj Maddaloni): L. — Od tod adj. Trebulānus 3 trébulski, trebulánski: ager L.; subst.
a) Trebulānum -ī, n Trébulsko, Trebulánsko, podeželsko posestvo pri (kampanijski) Trebuli: Ci. ep.
b) Trebulānī -ōrum, m (z vzdevkom Baliniēnsēs) Trébulci (Trebulánci) Balínijci, balínijski Trébulci (Trebulánci), preb. kampanijske Trebule: Plin.

tribūnus -ī, m (tribus) tribún

1. predstojnik tribus, tribúnski (tríbuški) predstojnik = predstojnik ene izmed treh prvotnih tribus; v tem pomenu se beseda uporablja le redko, ker so nam. naziva tribunus pozneje uporabljali naziv curator tribūs: tribuni Manlium de saxo deiecerunt L. Ti tribuni so zastopali pripadnike svoje tribus na vseh področjih, poseb. pri cenitvi (census), naboru, razdelitvi davka idr.

2. poveljnik konjenice (tribunus celerum) v času kraljev: praeco ad tribunum celerum populum advocavit L. Kot poveljnik rimskih, v tri stotnije razdeljenih konjenikov (vitezov), ki so tvorili jedro rimske vojske, je bil ta tribun v odnosu do kralja v enakem razmerju kot pozneje magister equitum v odnosu do diktatorja in je opravljal svojo službo do kraljeve smrti. S koncem kraljestva je bilo odpravljeno tudi to dostojanstvo.

3. erarni tribún, državni blagajnik: tribūnus aerārius Ca. ap. Gell., tribūnī aeris Plin. V starejših časih so tako imenovali nekatere predstojnike tribus, ki so pobirali davek in so zato tudi izplačevali (vojakom) mezdo. Ko pa so izplačevanje vojaške mezde prevzeli kvestorji, so erarni tribuni sicer še ostali, a njihova pooblastila in domena niso bili jasni; najbrž so bili le nekaki oskrbniki (intendanti) pod kvestorji. Od sprejetja Avrelijevega zakona l. 71 do Julijevega zakona l. 46 so bili kot tretja dekurija sodnikov zastopniki plebejcev v sodniškem zboru: pari studio convenisse video tribunos aerarios Ci.

4. vojaški tribún; ta funkcija bi približno ustrezala današnjemu činu „polkovnik“: tribūnus mīlitum: C., Ci. idr. ali mīlitārīs: Ci., Plin. Vsaka legija je imela šest vojaških tribunov, ki so se pri poveljevanju izmenjevali; če so bili izvoljeni od vojske ali konzula, so se imenovali tribūnī mīlitum rūfulī, tisti, ki jih je v Rimu izvolilo ljudstvo, pa comitiātī L. Če C. piše „tribuni cohortium“, misli s tem vojaške tribune, ki so poveljevali v posameznih legijskih kohortah; le za cesarsko obdobje se da dokazati naslov „tribunus cohortis“, poveljnik prve (najmočnejše) kohorte v legiji: Plin. iun., Vulg.; enak naziv je menda tudi tribunus minor Veg.

5. vojaški tribúni s kónzulsko oblastjo ali kónzulski tribúni: tribūnī mīlitārēs cōnsulārī potestāte, oblastnik, ki je nadomeščal konzula (od l. 445 do 367): L. V svojih zakonskih predlogih (rogationes) je Gaj Kanulej l. 445 zahteval conubium med patriciji in plebejci in možnost, da bo konzulat dostopen tudi plebejcem. Da bi se patriciji izognili tej zahtevi, so omejili konzulsko oblast in ustanovili cenzuro ter dali nam. konzulov iz obeh stanov izvoliti vojaške tribune s konzulsko oblastjo, in sicer enkrat tri, drugič štiri, pa tudi šest. Njihovo jurisdikcijo, volitve in opravljanje funkcije so urejela pravila, ki so veljala za konzule. Ko so leges Liciniae Sestiae plebejcem podelili pravico do pravega konzulata, je bila ta tribunska oblast odpravljena.

6. tribūnus plēbis (plēbī, plēbeī) ali samo tribūnus ljudski tribún, oblastnik za zaščito preprostega ljudstva: Ci., L. Leta 493 so leges sacratae plebejcem podelili pravico do te oblasti. Ljudski tribuni so morali biti plebejskega rodu; njihova starost ni bila posebej določena, a večinoma so se za to službo potegovali bivši plebejski edili. Ti tribuni so bili voljeni na volitvah v tribus (tributnih komicijah); svojo službo so nastopali 10. decembra. Njihovo število (prvotno število je bilo 2 ali 5: L.) je določil Publilijev zakon (lex Publilia) l. 479: 10. Bili so nedotakljivi in neoskrunljivi (sacrosancti) in so si sčasoma priborili pomembne pravice. Sprva so imeli samo ius auxilii; smeli so preprečevati krivične odredbe uradnikov in senata proti posameznim plebejcem, zlasti pri naborih, razpisovanju davkov in na sodišču, kjer je tribun s svojim vetom (intercessio) lahko razveljavil sodnikovo razsodbo. Sčasoma so to pravico (ius intercessionis) izrabljali tudi pri poseganju v domene drugih oblastništev, celo senata, in pri volitvah. V senatu so imeli sprva le pravico sedeti pri vratih in posegati po ius auxilii v korist svojih varovancev, pozneje pa so dobili sedež in pravico glasovanja v senatu in celo pravico sklicevanja senata. Bivše tribune so tudi sprejemali kot senatorje v senat. Od nekdaj pa so imeli tribuni pravico sklicevati in voditi ljudska zborovanja (skupščine) (contiones); predvsem so predsedovali tributnim komicijam (comitia tributa), katerih delokrog je postajal vedno širši. Kot predsedniki so imeli pravico prirejati ptičegledje (samo auspicia minora) in s tem povezano spectio de caelo. Imeli so tudi pravico neubogljivcem naložiti globo in celo ius prensionis do zasebnikov in uradnikov. Sula je močno omajal in omejil tribunsko oblast in z njo povezane pravice, toda Pompej je tribunom povrnil vse pravice v celotnem obsegu. Cezar in njegovi nasledniki so na tribunatu in njegovih pooblastilih utemeljili cesarsko oblast. Ljudski tribunat kot funkcija je obstajal tudi v času cesarjev, vendar ljudski tribuni niso v političnem življejnu igrali več nobene vloge.

tribūtim, adv. (tribus) po tríbus (tríbuah, okrajih, okrožjih): H. idr., describere ordines, spectacula dare Ci., nummos dividere Ci. ep., ut quod tributim (pri glasovanju po tribus na tribusnih komicijah) plebes iussisset, populum teneret (naj bi vezalo narod) Lex ap. L., nisi quod legem novo exemplo ad Sutrium in castris tributim de vicesimā eorum, qui manu mitterentur, tulit L.

trīcēsimus (trīcēnsimus, poklas. tudi trīgēsimus) 3 (trīgintā) trideseti: dies, annus Ci., tricesimum annum agens L., annus a tricesimo tertius Aur.; subst. trīcēsima -ae, f (sc. dies) trideseti dan = veliki šabat ali (po drugih) praznik mlaja pri Judih: hodie tricesima, sabbata (asindet.) H. mlaj in sobota, torej dvojen praznik.

trichiasis -is, f (gr. τριχίασις) trihíaza (= obrnitev trepalnic navznoter), očesna bolezen, pri kateri trepalnice nepravilno rastejo navznoter proti zrklu in tako dražijo in vnemajo oko: Veg.

triēns -entis, m (tria) tretjin(k)a asa ali sploh dvanajstdelne celote, 4/12 = 1/3

1. sploh tretjin(k)a, tretji del: si de quincunce remota est uncia, quid superat? triens (5/12 — 1/12 = 4/12 = 1/3) H., cum sciemus, quantum quasi sit in trientis triente Ci. ep., medicaminis Col., ut triens ex heminā supersit Plin.

2. (kot novec) tríens = tretjina asa: Varr., H., L., Plin., Iuv.

3. tretjina cele dediščine: Dolabellam video Liviae testamento eum duobus coheredibus esse in triente Ci. ep. dediča tretjine, tretjinskega dediča; tako tudi heres ex triente Suet.

4. (kot obrestno določilo) tretjina odstotka na mesec = po našem računu 4 % letno: usurae Icti. po 1/3 odstotka, pensiones Lamp.

5. kot dolžinska mera
a) tretjina orala (iugerum): Col.
b) tretjina čevlja = štirje palci; metaf. tríens = stojalo iz štiripalčnih lesenih koščkov: cum trientes a bubus ducerentur Vitr.
c) tretjina rimskega palca (dígita; gl. digitus): unciae modulus habet diametri digitum unum et trientem digiti Front.

6. (kot tekočinska mera) tretjino sekstárija (= 4 cyathos) držeč kozarec: Pr., potare amethystinos trientes Mart.

7. (pri matematikih, ki so imeli šestico za osnovno število) število dva, dvojka kot tretjina šestice: Vitr.

tri-mēnstris (trimēstris) -e (trēs in mēnsis) trimesečen (tromesečen): indutiae N., Varr., spatium Plin., haedi consul Suet., aves Plin. ptice, ki ostajajo le tri mesece pri nas, satio Col. tri mesece po setvi zrela; tako tudi triticum Plin.; subst. trimēstria (trimēnstria) -ium, n setev, ki dozori v treh mesecih: Col., Plin.

trīniō -ōnis, m (trīnus) trojka, tri (številka tri pri kockanju): Isid.

trīnus 3, večinoma pl. trīnī -ae -a (trēs)

1. po trije, po tri, pri subst. pl. tantum in takih, ki sodijo skupaj trije, tri (skupaj, naenkrat), troj: trinum nundinum gl. nūndinus; trinus versus Plin. trikratna (= trikrat ponavljajoča se) kitica, trinae litterae (pismo) Ci., trina castra C., trinae catenae C., trina bella civilia T., trinos ludos aediles feceram Ci., in trinis annalibus T. v treh letopisih, pri treh letopiscih, trinis aut quadrinis diebus Plin.; pesn.: trina nomina O.

2. metaf. trojen: forum Stat., vulneratio Th. Prisc., dicendi genus Aus.

Tripolis -is, acc. -im, abl. -ī, f (Τρίπολις „Trimestje“, tri mesta skupaj) Trípolis, Trípola, ime več pokrajin in mest s tremi občinami

1. gorska pokrajina v Tesaliji s tremi mesti: L. Od tod Tripolitānus ager Trípolsko (Tripolitánsko) ozemlje: L.

2. mesto v Tesaliji Hestiotidi z vzdevkom Scaea (Skajska Tripolis (Tripola)): L.

3. pokrajina v Arkadiji s tremi mesti (Kalia, Dipona, Nonacris): L.

4. pokrajina v Afriki ob Mali Sirti (zdaj Tripoli) s tremi mesti (Oea, Subrata, Leptis Magna); enako Tripolitāna provincia Trípolska (Tripolitánska) provinca (pokrajina): Eutr.

5. mesto v Feniciji (zdaj al-Mīna pri kraju Tarābulus aš-Šām; ime je nastalo po ljudski etim. iz fen. %arpol „nova dežela“): Mel., Plin. Od tod Tripoliticum vinum trípolsko (tripolítsko) vino: Plin.

6. mesto in trdnjava, pa tudi reka v Pontu: Plin.

7. mesto v Frigiji; od tod Tripolitānī -ōrum, m Trípolci, Tripolitán(c)i: Plin.

Trismegistus -ī, m (gr. τρισμέγιστος) Trismegíst = Trikrat veliki, Preveliki, vzdevek Hermesa (Merkurja), ki je baje pri Egipčanih v starih časih veliko pisal in bil zakonodajalec: Lact. Od tod adj. Trismegisticus 3 Trismegístov: praecepta Longinus ap. Aug.

triumphus (stlat. triumpus) -ī, m (morda izpos. iz gr. ϑρίαμβος trojni korak; od tod „slovesni sprevod“ ali „slavnostna pesem“ v čast Bakhu)

1. triúmf, zmagoslavni sprevod, zmagoslavje. Če si je kak vojskovodja priboril vojno zmago, s katero je razširil meje rimskega imperija, mu je senat priznal slavnosten vhod v Rim (alicui triumphum decernere Ci. ali deferre L.). Oblečen v zlatovezeno togo (toga picta) in tuniko, okrašeno z uvezenimi palmovimi vejami (tunica palmata), ovenčan z lovorjevim vencem in držeč v roki slonokoščeno palico ali žezlo se je peljal skozi zmagoslavna vrata (porta triumphalis) v mesto na vozu, ki so ga vlekli beli konji (albi equi). Pred vozom so korakali vklenjeni ujetniki (per triumphum ducere Ci.), prav tako so spredaj nosili plen, vojaki pa so peli slavospeve ali pa tudi zabavljice na račun triumfatorja in vpili „io triumphe“: L., Ci., Suet. Senat je triumfatorja spremljal na Kapitol, kjer je ta žrtvoval Jupitru bele bike (albi greges Romanos ad templa deûm duxere triumphos V.): Plin., Ap. idr., tu dum precedis, „io triumphe“ dicemus H., triumphum deportare ex provinciā N., Ci. priboriti si zmagoslavje nad … , triumphum postulare, impetrare L., triumphum frequentare ali celebrare (o vojakih) L., triumphum agere de Liguribus L., de classe Ci. ali ex Etruriā, ex Aequis L. ali (z gen. osebe) Baiorum L. triumfirati (slaviti zmagoslavje) nad kom (čim); toda: Pharsaliae pugnae Ci. zaradi bitke pri Farzalu, in urbem reversus tres triumphos egit, unum ex Illyrico, alterum ex Actiacā victoriā, tertium de Cleopatra L., triumphus fuit tantum de nomine Fl. pri triumfu je bilo proslavljeno (navedeno) le njeno ime.

2. metaf. triúmf = slavna zmaga, zmagoslavje, zmagovit boj, starejše zmagodobitje: ut repulsam tuam triumphum suum duxerint Ci., luxuriae Plin., ex inimicorum dolore Ci., de se ipso Iust., pro victorialibus epulares (pri popivanju) triumphi Amm.