Franja

Denthaliās (-ātis) ager Dentalijsko primestje (Δενϑάλιοι, mesto ob mesensko-lakonski meji): T.

ă̄ger¹ -grī, m (agere, ager, pravzaprav „kraj, kamor se goni živina na pašo“)

1. polje, njiva, zemljišče: agri arvi et arbusti et pascui Ci., ager est, qui arari aut coli possit Ci., unus ager CCC milia tritici dat Ci., agrum colere Ci., ager fertilis, fructuosus, agri frugiferi, lati atque uberes Ci., ager uber, fertilissimus L., agri ac pecoris magis quam belli cultor S., agros prolatare T.; ager = drevesnica: Gell.; ager decumanus Ci. desetinska zemlja; met.: homo ab agro remotissimus Ci. vsemu kmetovanju tuj; agrīcultūra -ae, f (tudi cultura ali cultus agrorum) ali agrīcultiō -ōnis, f poljedelstvo, kmetijstvo: Ci.; agrīcultor -ōris, m poljedelec, kmetovalec: Ci.

2. (v prozi nav. pl.) ravna zemlja, plano polje
a) (v naspr. z mestom) vas, kmetje (v zvezah: na kmete, na kmetih, s kmetov): neque agri neque urbis odium me unquam percipit Ter., permulti et ex urbe et ex agris se in illa castra conferunt Ci., non solum ex urbe, verum etiam ex agris ingentem numerum perditorum hominum collegerat Ci., in agris erant tum senatores Ci. na kmetih, po letoviščih, vastati agri sunt, urbs assiduis exhausta funeribus L.
b) (v naspr. z vasjo) prosto polje, plano (na planem), pod milim nebom: modo ruri esse, modo in urbe, saepius in agro Cels.
c) (v naspr. z gorami) dolina: ignotos montes agrosque salutat O.
č) (v naspr. z morjem) in agrum v polje, proti kopnemu, proti suhi zemlji: arx Crotonis una parte imminens mari, altera parte vergente in agrum L., pars muri versa in agros L.; occ. in agrum (zemljemersko) = (noter) v polje, v dolžino (naspr. in fronte, in frontem = v širino): mille pedes in fronte, trecentos cippus in agrum hic dabat H. steber je oznanjal, da meri prostor 1000 čevljev v širino, 300 čevljev v dolžino (= 300000 kvadratnih čevljev).

3. kaki občini pripadajoče zemljišče, ozemlje, pokrajina, okraj, obmestje: amnis per Assorinorum agros fluit Ci., agris et urbibus et nationibus rem publ.... auxerunt Ci., Suessiones... latissimos feracissimosque agros possidere C.; večinoma kolekt. v sg.: ager Arretinus S., Tusculanus, Veiens Ci., Noricus C., in agro Troade, Falerno N., ille cives suos agro atque urbibus augeri maluit quam... N., his civitas data agerque trans Anienem L. Poseb. ager publicus državno zemljišče, privojevana zemlja, ki so jo ali prodajali (agri quaestorii) ali razdeljevali svetiščem (agri consecrati) ali odkazovali posameznikom (viritim) in celim občinam, nekaj pa je je ostalo za pašnike (scripturae): iubet eosdem decemviros omnibus agris publicis pergrande vectigal imponere Ci.

āger², gl. opombo pri agger.

agērātos -on (gr. ἀγήρατος) nestarajoč se, neostarljiv: aeon Tert.; subst. agērāton -ī, n (gr. ἀγήρατον) agerat, neka dišavnica: Plin.

Agerōna, gl. Agenoria.

Agēsilāus -ī, m (Ἀγησίλαος) Agezilaj,

1. slavni špart. kralj od l. 397 do 361: N., Iust.

2. Plutonov vzdevek = vladar narodov, ker pride vse človeštvo v njegovo kraljestvo in pod njegovo oblast: Lact.

Agēsimbrotos -ī, m (Ἀγησίμβροτος) Agezimbrot, pomorski poveljnik z Rodosa, ki se je boril proti mlademu Filipu Makedonskemu: L.

Agēsipolis -idis, m Agezipolis, sin Kleombrota, špart. kralj okrog l. 200: L.

agesīs, gl. agō.

Aggar n, indecl. Agar, mesto na severni afr. obali: Auct. b. Afr.

aggārriō (adgarriō) -īre blebetati komu: nugulas ineptas M.

aggemō (adgemō) -ere vzdihniti (vzdihovati), tarnati zaradi česa, s kom: aggemit Alcides O.; z dat.: agg. loquenti Stat.; pren.: aggemit nostris malis carina O.

aggenerō (adgenerō) -āre k čemu (še) roditi; z dat.: Tert.

aggeniculātiō (adgeniculātiō) -ōnis f (aggeniculārī, adgeniculārī) upogibanje kolen pred kom, klecanje: Hier.

aggeniculor (adgeniculor) -ārī pred kom kolena upogibati, klecati: alicui Tert.

agger -eris m (aggerere) „vse, kar se nanosi za utrdbo“

1. gradivo za nasip (zemlja, ruševine, kamenje, drevje, pesek): aggerem petere Ci. iti po..., comportare aggerem C., cratibus atque aggere paludem explere ali aggere et cratibus fossas explere C. ali fossas aggere complere V., cavernas aggere implere Cu., trabes multo aggere vestire C., rates terra et aggere integere C.; pesn.: tecta aggere moliri V. graditi in z zemljo utrditi, tepidoque onerabant (ossa) aggere terrae V.

2. met. zemeljski namet, nasip, okop: terreus Varr., terreno ex aggere bustum V., agrestis T. zemeljski nasip kot poljska ograja; taborski nasip: sedes castrorum in morem... aggere cingit V.; oblegovalni nasip: aggerem struere T. ali exstruere, instruere C. ali iacere C., S. ali erigere Lucan. napraviti, nasuti, aggerem ad urbem promovere (za napad) L., aggeribus ignes inicere L. zažgati (ti nasipi so bili namreč deloma iz protja in vejevja); pren.: esset... agger Italiae oppugnandae Graecia Ci.

3.
a) rimski mestni okop: aggere et fossis et muro circumdat urbem (Servius) L. (ta okop je bil na vzhodu mesta od Kolinskih do Eskvilinskih vrat) = agger Tarquinii Superbi Plin. (ker ga je ta kralj povišal) = agger maximus Ci. (bil je namreč 7 stadijev dolg, 50 čevljev širok in nad 60 čevljev visok). To staro utrdbo je Mecenat deloma spremenil v sprehajališče, kjer so se radi mudili glumači, vedeževalci idr. kratkočasniki; na njegovem spodnjem delu proti mestu so prebivali mnogi reveži: Q. Iuv., Suet., nunc licet aggere in aprico spatiari H.; od tod pesn. sploh mestni okop: proelia miscent aggeribus moerorum V., quem pulsi pristina Turni aggere moerorum sublimem gloria tollit V., cocto aggere opus Pr. zidovje iz žgane opeke.
b) obmejna utrdba, deželna obramba: latus unum Angrivarii lato aggere extulerant T.
c) pristaniški, obrežni nasip: Vitr., aggerem iaciebat a litore C., incohatus a Druso agger Rheno coërcendo T., aggeribus ruptis exit amnis V.; pesn. ježa, breg sploh: gramineus ripae agger V., herbosus agg. O., flumineus agg. Sil.
č) nasuto cestno površje, nasuta cesta: viae deprensus in aggere serpens V. na cestišču, aggerem viae III cohortes obtinuere T.; aggeres umido paludum imponere T. nasute ceste v močvirju, solidus agg. Stat.

4. pesn. vzpetina, višina, kup: aggeres Alpini V. alpski vrhovi, tumulique ex aggere fatur V. iz gomile, comprenditur ignibus agger O. grmada, agg. busti Val. Fl., aggeres nivei V. kupi snega, agger armorum T., in mediis exsangui rege reperto aggeribus Val. Fl., cadaverum, caesorum aggeres Amm.; tudi = vzdigajoče se morsko valovje: consurgit ingens pontus in vastum aggerem Sen. tr., nec rursus ab alto aggere deiecit pelagi, sed pertulit unda Lucan., consurgens agger aquarum Sil.

Opomba: Star. obl. arger, v rokopisih tudi adger, pri Luc. acc. āgerem, abl. āgere.

aggerātim, adv. (aggerāre) kupoma: Ap.

aggerātiō -ōnis, f (aggerāre) nasipavanje, le konkr. nasip, jez: Vitr., Iust.

aggerō -āre -āvī -ātum (agger)

1. nasuti, nasipa(va)ti: haec genera (laterum) faciliter aggerantur Vitr. se dajo lahko položiti druga na drugo, exhauriendas esse regiones, ut illud spatium aggeraretur Cu., trames... inter paludes... aggeratus T.; agr. zemljo obsipa(va)ti okrog dreves in rastlin: stercoratam terram circa agg. Col.

2. pren. (na)kopičiti, (na)grmaditi, nagomiliti: cadavera, praemia pugnae V., ossa T.; pesn. pren. pomnožiti (pomnoževati): iras V., promissum dictis Stat., Libyas clades et prima incendia belli Sil. pretiravati; agr. obsipa(va)ti: arbores Col.; potem sploh posuti, porasti: convalles lacunosae cavaeque, nimium spinetis aggeratae Ap.

aggerō (adgerō) -ere -gessī -gestum

1. prinesti (prinašati), privleči, dobaviti (dobavljati): aquam Pl., pisciculos Varr., luta et limum Ci. ap. Non., terram Sen. ph., humum ex montibus Cu., caespitem T.; z ad: ipsi aggerunt ad nos (bona) Pl.; z dat.: ingens aggeritur tumulo (za gomilo) tellus V., aggesta fluminibus terra Plin. naplavljena; subst. pt. pf. aggestum -ī, n zemeljski nasip: Amm.

2. pren.
a) (s trudom) nalagati, kopičiti kaj na kaj: quadrantes aggerere patrimonio Ph., opes opibus Sen. ph.
b) pretiravaje omeniti, povedati, praviti, obsipavati koga s čim: amici... intendere vera, adgerere falsa T. adg. probra T., multa adgerebantur etiam insontibus periculosa T.