Franja

praesīgnō -āre (prae in sīgnāre) naprej zaznamovati: Tert., Aug., Isid., incipientes furunculos ter praesignare Plin., litteras eis misit, quarum pars prior praeceperat ne interiores, quae praesignatae erant Front., Poeni fundavere Carthaginem, conditas ubicumque urbes amico sibi nomine praesignantes M.

praeter (prae; prim. in-ter: in, sub-ter: sub)

I. adv. v krajevnem pomenu

1. mimo, kot predpona v sestavljenih glag. praeter-ago, praeter-eo, praeter-fero, praeter-fluo idr.

2. metaf. (v stavku) razen, izvzemši, z izjemo = praeterquam (gl. praeterquam); sklon je odvisen od predhodnega ali sledečega glag.: Ci. ep., Col., Plin., Suet., ceterae multitudini diem statuit … praeter condemnatis S., omnium civitatum exsules praeter caedis damnati restituebantur Iust.; poseb. za nikalnico (= nisi): Gell., Suet. idr., ne quis praeter armatus violaretur L., nil praeter … canna fuit O. nič kot … ; v zvezi z drugimi partikulami: praeter si Varr. razen če, praeterque Plin. in tega, praeter quam, gl. praeterquam.

3. v komparativnem pomenu = več, bolj (s quam): virgo, quae praeter sapiet quam placet parentibus Pl., quod mihi videre facere praeter quam res te cohortatur tua Ter.

4. (star. in vulg.) praeter prōpter (praeterpropter) = „dalje ali bliž(j)e“ = več ali manj, bolj ali manj, približno: Enn. ap. Gell., Ca. ap. Gell., Varr. ap. Gell. —

II. praep. z acc.

1. mimo, ob: Pl., H., T., Plin., Lucr. idr., copias suas praeter castra Caesaris transduxit C., praeter oculos omnia ferebant Ci., Ligures … in naves impositos praeter oram Etrusci maris Neapolim transmisit L., vela dabant praeter utrumque latus O.

2. metaf.
a) nad, čez, proti: Ter. idr., praeter modum Ci., haud sum annos natus praeter quinquaginta et quattuor Pl., praeter consuetudinem Ci., Cu., N. ali praeter solitum H. čez navado, več (bolj) kot običajno, nenavadno, praeter naturam Ci. drugače kot zahteva narava, proti naravi, nenaravno, praeter spem Ci., L. ali praeter opinionem N., C., Ci. ali praeter exspectationem Ci. zunaj (izven) pričakovanja, proti pričakovanju, praeter aequum Kom., praeter iustum Lucr.
b) (o preseganju) pred, nad, bolj (več) kot: Pl., Ter. idr., praeter ceteros iustus appellatus N., quae me igitur praeter ceteros impulit? Ci., Argonautas praeter omnes mirata est ducem H.
c) (pri izključevanju) razen, izven, zunaj, izvzemši, z izjemo; za nikalnico kot, kakor: Iust., Corn. idr., omnes praeter Hortensium Ci., obstrictis aliis praeter Iapyga H., praeter haec Ter., Cu., Cels. mimo tega, vrh(u) tega, poleg tega, ut neque vestitūs praeter pelles habent quidquam C., nihil praeter id, quod honestum sit Ci., nihil praeter astra videt et undas H., nihil praeter plorare H.; pogosto je treba acc. dostaviti v mislih: nulla civitas v mislih Plataeensinum (sc. civitatem) V., nullas litteras accepi praeter (sc. eas) quae mihi redditae sunt Ci., praeter (sc. id) quod C. razen (poleg) (tega), da …
d) (pri dodajanju) poleg, razen: Col., Mel. idr., ut praeter se deos ad colloquium adducerent C., num quid aliud ferret praeter arcam? Ci., Romanos praeter insitam industriam animis fortuna quoque cunctari prohibebat L.

praetor -ōris, m (iz *prae-i-tor; praeīre) pravzaprav „predhajač“, „predhodnik“ od tod

1. vodja, predstojnik, načelnik: praetor dictus, qui praeiret iure et exercitu Varr.; o načelniku (županu) mesta Lavinij: L.; o načelniku (županu) mesta Kapua: Ci.; o kartažanskih sufetih: N.; o rimskem konzulu kot vrhovnem sodniku: iis temporibus nondum consulem iudicem, sed praetorem appellari mos fuerit L.; prim.: regio imperio duo sunto, iique praetereundo, iudicando, consulendo praetores, iudices, consules appellantor Lex ap. Ci. — Od tod praetor maximus L. = dictator.

2. pretor = sodnik. Ko so l. 366 leges Liciniae Sestiae plebejcem prinesle pravico do konzulata, sta konzula izgubila sodna pooblastila; ta so zaupali posebnemu patricijskemu oblastniku, imenovanemu praetor. Pretor je bil uradni stanovski kolega konzulov in je v njuni odsotnosti imel v rokah najvišjo državno oblast. Ker pa so se sodni posli vse bolj množili, so mu l. 247 pridružili še drugega pretorja, ki so mu zaupali sodstvo v sporih rimskih državljanov s tujci; zato se je imenoval praetor peregrinus. Od tedaj so prejšnjega (prvega) pretorja imenovali praetor urbanus; ta je razsojal v zasebnih pravdah med rimskimi državljani, v javnih procesih pa le po naročilu rimskega ljudstva (lege populi). Od l. 337 naprej so tudi plebejci lahko postali pretorji. Po osvojitvi Sardinije l. 227 so Rimljani vsako leto volili štiri pretorje (dva izmed njih sta upravljala provinci Sardinija in Sicilija), od l. 197 pa še dva pretorja za Hispanijo. Ko so l. 149 uvedli quaestiones perpetuae (gl. pod quaestiō), se je položaj spremenil. Pretorji so eno leto službovali v Rimu kot predsedniki „stalnim zbornim sodiščem“ in so šele drugo leto odpotovali v katero od mirnih provinc kot propretorji (propraetores ali pro praetore), enako kot bivši konzuli v nemirne province kot prokonzuli (proconsules); zato je včasih praetor = propraetor Ci., celo = proconsul Ci. S številom sodišč je raslo tudi število pretorjev: v času Sule jih je bilo sprva 8, pozneje 10, v času Cezarja 16, za časa Avgusta 10, 14 in celo 18: Vell., Suet. V mestu je imel pretor 2, zunaj mesta 6 liktorjev. Kot predsednik (prvomestnik) sodišča je sedel v togi, obrobljeni s škrlatnim trakom (praetexta), na odru (tribūnal), in sicer na kurulskem stolu (sella curūlis), ob njem pa so sedeli sodniki na navadnih stolih (subsellia). Manjše in neznatnejše spore je obravnaval kjer koli in po hitrem postopku sam, brez prisednikov (ex aequo loco iudicare, de plano iudicare). Po nastopu službe je z odra (tribunala) razglasil svoj edictum (povzetek svojih pravnih načel za vse dvomljive primere) ter ga dal napisati na pobeljeno tablo (album) in javno objaviti. Poleg tega so mestni pretorji skrbeli tudi za vodenje javnih iger (ludi Apollinares, Circenses, Megalenses) in v letih, ko ni bilo cenzorjev, tudi za upravo javnih poslopij. V času cesarjev so bila pooblastila pretorjev dokaj omejena, ostala sta jim le skrb za izvedbo iger (cura ludorum) in opravljanje manj pomembnih pravnih poslov. Praetor primus Ci. pretor, ki je prvi izvoljen (kar je veljalo za častno znamenje ljudske naklonjenosti). Nekaj povsem drugega so praetores aerarii erárni prétorji = blagajniški ravnatelji, finančni uradniki, ki jih je uvedel Avgust; ta funkcija je obstajala do cesarja Klavdija: T., Suet.

3. vojskovodja, poveljnik: veteres omnes magistratūs, quibus pareret exercitus, praetores appellaverunt Asc.; od tod legatus pro praetore C. poveljnikov namestnik (ko je imel imperium), praetor Thessaliae C. vojskovodja. Večinoma o nerimskih narodih: Ci. idr., decem praetores Atheniensium (= gr. στρατηγοί) N., praetor exercitūs Cu.; tudi praetor Syriae (= namestnik) Cu., praetor navalis Vell. pomorski poveljnik, admiral.

premō -ere, pressī, pressum

I.

1. tiščati, pritisniti (pritiskati): ad pectora natos V., genibus praecordia O. klečati na … , pede p. aliquem V. stopiti na koga, p. anguem V. stopiti na kačo, pohoditi kačo, vestigia p. alicuius T. stopati za kom, vestigia p. per ignem V. iti skozi ogenj, membra paterna rotis inductis p. O. peljati se čez … , policem Plin. palec (palce) tiščati (kot znamenje naklonjenosti); iuvenci pressi iugo O. vpreženi v jarem; occ. telesno se združiti (združevati) z žensko, (o)skruniti žensko, storiti ženski silo, posiliti (posiljevati): uxorem Suet., anhelantem Peucen Val. Fl.; (o petelinu) rástiti (se), pariti se, jarčiti (se), naskočiti (naskakovati): feminas premunt galli Mart.; metaf.: litus p. H. voziti se ob bregu, latus O. dotikati se, aëra Lucan. leteti, insulam premit amnis O. obteka, obliva, obdaja, obkroža.

2. obteževati, težiti kaj (koga), ležati, sedeti na čem: Tib., Pr., Sen. tr. idr., trabes premunt columnas H., carinae pressae V. obložene, p. toros O., p. pharetram cervice O., phaleras auro Stat. obložiti = (o)krasiti, frondes ore caducas O. leže(č) tiščati obraz (v listje), p. terga equi O., p. ebur O. sedeti na kurulskem stolu, saltus montium praesidiis L. (obilno) v velikem številu zasesti, zastaviti, zapreti, forum p. Ci. pogosto obiskovati; metaf. stiskati, pestiti, nadlegovati, mučiti, težiti, tlačiti: aerumnae me premunt S., necessitas eum premebat Ci., iussa Faunique premunt V. te vznemirjajo, premor formidine V. ali periculo, valetudine N.; pass. premi tudi biti (nahajati se) v stiski: premi inopiā, re frumentariā C. ali aere alieno C., Ci. zaradi …

3. pritiskati na koga, za kom, delati komu silo, biti nasilen do koga, dreviti za kom, poditi, goniti, preganjati koga, poganjati se za kom, zasledovati koga: videbat, uti … hac fugerent Grai, premeret Troiana iuventus V., p. hostem (urbem V.) obsidione C., aliquem telis V., novissimos C., premi viderent C. da so v stiski, premere hostes de loco superiore C. potiskati, apri cursum clamore V., cervum clamore in retia V. poditi; metaf. privi(ja)ti, trdo prije(ma)ti, pestiti koga: criminibus veris aliquem O., cum ad exeundum premeretur, exire noluit N., premi se procuratoribus Ci., me verbo premis Ci. držiš me za besedo, culpam poena premit comes H. kazen nastopa takoj za krivdo, premere argumentum Ci. živo poudarjati, propositum O. ostajati (vztrajati) pri sklepu, držati se sklepa, ne odstopiti od sklepa.

4. pokri(va)ti, kriti, zakriti (zakrivati), zagrniti (zagrinjati): comam coronā V., canitiem galeā V., mitrā capillos O., crinem fronde O., calix testo pressus O., arva pelago premere H. poplaviti; pren.: pressus gravitate saporis O., quies ventos nocte pressit V. (o spanju), pressit iacentem alta quies V.; occ. zakopa(va)ti, pokopa(va)ti: ossa male pressa O., quod terrā premam H.; metaf. zakri(va)ti, skri(va)ti, pokri(va)ti, pritajiti (pritajevati): lumen obscura luna premit V., curam sub corde V., gemitum sub imo corde V., dolorem alto corde V., iram T., pavorem vultu T., pressa est gloria facti V. je omračena (zamračena), je nanjo padla senca, haec non premit ore V. ni zamolčal. —

II. (s postranskim prepozicionalnim pomenom)

1. vtisniti, vtiskati (vtiskavati, vtiskovati), potisniti (potiskati), poriniti (porivati): vestigio leviter presso Ci., pressus vomer V. vtisnjen, globoko zarezujoč (zarezavajoč), cubito remanete presso H. s komolcem, vtisnjenim v blazino = z uprtim komolcem, p. dentes in vite O., ensem Lucan., pollicem Pr. pritisniti, ferrum in guttura O., hastam sub mentum V., od tod: hastā premere V. prebosti; occ.
a) saditi, vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati): virgulta per agros, papaver V., pressi propaginis arcus V. upognjena (v zemljo zapičena) grebenica.
b) zaznam(en)ovati: rem notā aeternā O.

2. (navz)dol potisniti (potiskati), (navz)dol tiščati, (navz)dol spustiti (spuščati): currum O. v globino usmeriti, aulaea premuntur H. zastor se spusti, pade (ob začetku igre), mundus premitur Libyae devexus in austros V. se znižuje (visi) proti Libiji; s prolept. obj.: sulcum V. globoko zabrazditi, globoko zaorati, fossam Plin. iun. izkopati, cavernae in altitudinem pressae Cu. globoko izkopane; occ. na tla podreti (vreči), pobiti, ubiti, potolči: armigerum Remi premit V., pressus et exanimatus est T., paucos erumpere ausos circumiecti pressere T.; metaf.
a) poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, za malo šteti, malo ceniti, ne ceniti, zaničevati, prezirati, omalovaževati, podcenjevati, ne upoštevati: premendo superiorem se extollebat L., extollere vires gentis, contra premere arma Latini V., laudet domi, premat extra limen (sc. mea opuscula) H., humana omnia p. Ci.
b) preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): facta premant annos O., vetustas laude saecula nostra premat O., Latonia nymphas premit Stat.

3. (po)tlačiti, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), ustaviti (ustavljati): obligant bracchia, premunt (ustavijo) sanguinem T., lucem premit caligo L., p. vestigia V. obstati, naves nimio onere pressae T.; metaf.
a) (za)dušiti, udušiti (uduševati): ignem V., vocem suam V. dušiti (ali celo molčati), clamorem O., L.; s prolept. obj.: pontus premit placida aequora V. kroti.
b) zatreti (zatirati), (za)dušiti, udušiti (uduševati), (u)krotiti, zadrž(ev)ati, ugnati, obvladati (obvladovati): Aug. idr., consilium silentio Cu., vulgi sermones T., filii vocem V. utišati sina, zapreti sinu usta, iras T., sensus suos T., cursum ingenii Ci. zadrževati; v političnem pomenu: premendi inimicum occasio Cu. užugati (zatreti, spodnesti) sovražnika.
c) vladati, gospodovati komu: ventos imperio V., Mycenas servitio V. držati v težkem (hudem) suženjstvu, populos dicione V., arva aliena iugo V. pod jarmom (= v) sužnosti držati.

4. stisniti (stiskati): pressis manibus tenere Cu., alicui fauces O. ali laqueo collum H. komu zadrgniti vrat, presso ter gutture V. v treh odstavkih, presso obmutuit ore V. z zaprtimi usti, p. oculos mortui V. zatisniti, frena dente O. (za)gristi, frena manu O. trdo prijeti (držati), grana ore suo O. (pre)žvečiti, (po)jesti, aliquid morsu Lucr. ali morsibus Sen. tr. (z)gristi, iungere oscula pressa H. krepko poljubiti (poljubljati), p. ubera O., favos V., bacam H., lac pressum V. sir, sucos Lucan. ali Liberum, vina, oleum, mella H. ali caseum O. in caseos V., Col., Plin. stiskaje (s stiskanjem) (iz)delati, stiskati, prešati, spuščati, sir(ar)iti; occ.: et premere et laxas dare habenas V. zategniti in popustiti vajeti; metaf. (s)krčiti (skrčevati), manjšati, zmanjš(ev)ati: falce vitem H. obrezovati; od tod: umbram V. senčnato listje obrez(ov)ati; quae a nobis dilatantur, Zeno sic premebat Ci. — Od tod adj. pt. pf. pressus 3, adv. -ē

1. stisnjen: presso gradu incendere L. „z nogo ob nogi“, v strnjenem koraku, v tesno sklenjenih vrstah; tako tudi: pede presso retro cedere L.; pesn.: subsequitur pressoque legit vestigia gressu O. tik za njim.

2. umerjen, zamolkel, pridušen, tih, zadržan: soni Ci., pressi et flebiles modi Ci., pressā et temulentā voce Ci., pronuntiatio (naspr. citata) Q.

3. rjavkast, temen: color pressior Plin. iun., quae (sc. sinopis) pressior vocatur Plin., spadices pressi Serv.

4. obotavljiv, obotavljav, zadržan, udržljív, vzdržen: cogitationes pressiores Ap., cunctatio Plin. iun., in quo tibi parcior videtur et pressior Plin. iun.

5. kratkobeseden, redkobeseden, skopobeseden, kratek, jeder (jedrén, jedrnàt), zgoščen: orator, oratio Ci., oratio pressior Ci., stilus pressus Plin. iun., Attici oratores pressi, Asiatici inflati habentur Q., fiunt pro pressis exiles Q., oratorum genus alterum presse, alterum ample dicentium Ci., pressius describere Plin. iun.; o izreki, izgovarjanju: presse loqui Ci. glasov ne izgovarjati preširoko, ne preveč zatezati.

6. natančen, določen, jasen, izčrpen: verba Plin. iun., Thucydides verbis pressus Ci., taxare pressius est quam tangere Gell., pressius agere Ci., perturbationes pressius definire Ci., pressius audire causas Vell. z napeto pozornostjo (= z vso pozornostjo) poslušati sodne razprave.

prōmus 3 (prōmere) „k izdajanju (in odpravljanju shranjenega) sodeč“, izdajen, shramben, shranjevalen, skladiščen: cella Tert. shramba za zalogo, spravišče, skladišče, zalóžnica, spravnica. Subst.

1. prōmus -ī, m „izdajatelj zalog(e)“, veliki shrambar (skladiščnik, spraviščnik), veliki hranar in kletar, kuharski mojster (ki hrani ter izdaja jestvine in pijače): Varr., Pl., Ci. fr. ap. Col., H., Col., Aus.; metaf. varuh, čuvaj, čuvar: librorum Ap., ego meo sum promus pectori Pl.

2. prōma -ae, f shramba za zalogo, spravišče, skladišče, zalóžnica, spravnica: Tert.

3. prōmum -ī, n = proma -ae, f: Tert.

puer -erī, m (stlat. pover; prim. skr. putrah sin, otrok, pṓtaḥ, pṓtakaḥ mlad(en)ič, osk. puklum = puerum, pelignijsko puclois = pueris; skrč. obl. iz puer je -pōr v imenih sužnjev, npr. Mārcipōr, Pūblipōr; prim. tudi pūbēs²)

1. otrok (v tem pomenu m in f), poseb. pl. puerī -ōrum, m otroci: Pl., Varr., Ci., Plin., Sen. ph. idr., sancta puer Saturni filia regina L. Andr. ap. Prisc., Proserpina puer Cereris Naev. ap. Prisc., uxor ac pueri L., separatim pueri, senes mulieresque C., ter uxor capta virum puerosque ploret H., pueris omnis pater et matercula pallet H.; occ. otroštvo, detinstvo, otroška (deška) doba, otroška (deška) leta: ex pueris excedere Ci. stopiti iz otroških let, a puero ali a pueris (gr. ἐκ παιδός, ἐκ παίδων) Ci. idr. od mladih let (nog), od zibeli, od malega, od otroštva.

2. deček, dečko (nav. do 17. leta): Pl., Ter., H., Cat. idr., pueri innuptaeque puellae V., paene mihi puero cognite paene puer O., cum puerum in ludo cognorat N., cultus erat pueri O., puer sive iam adulescens Ci. = doraščajoč mladenič, Ptolemaeus puero quam iuveni propior Vell., puerum filium regis secum adducentes L., filius adhuc puer Eutr. še nedorasli sin, Gordianus admodum puer (mlad) Eutr., praetextati pueri et puellae Suet.; kot ljubkovalno beseda mladenče(k), mladiček: Cat.; kot zmerljivka, psovka fante, pobalin: Ter.; occ.
a) sin: puer tuus Pl., Latonae (= Apollo) H., superet coniunxne Creusa Ascaniusque puer? V., Ledae pueri (= Castor et Pollux) H., pueri (= Amoris) arcum sentire Pr.
b) mladenič, mladenec, mlad mož: Sil., puer egregius Ci. ep. (o dvajsetletnem Oktavijanu), vobis munera manent pueri V. (o Enejevih tovariših); tudi = neoženjenec, neporočenec, brezženec, samec: fac puer esse velis O.

3. hlapčič, hlapec, strežaj, služabnik, suženj (prim. gr. παῖς): Pl., Iuv., Dig. idr., pueri et ancillae Varr. fr., ancillae, pueri Luc. fr., puer tuus Ci., puer ab ianua prospiciens N., pueri regii L. paži, pueri litteratissimi N., pete un guentum, puer H.

Opomba: Star. nom. sg. puerus: Aug., Prisc.; voc. sg. puere: Afr. ap. Prisc., Caecil. ap. Prisc.; gen. pl. puerûm: Pl.

pulvis -veris, m, redko f (Enn., Pr.) (iz *pol-u̯is, indoev. kor. *pel- prah, močnik; prim. skr. pálalam zmleto sezamovo zrnje, kaša, gr. πάλη in παιπάλη prah, (fina) moka, πόλτος kaša, παλύνειν (za)mesiti, (po)trositi ječmenovo moko, lat. polenta, pollen, puls)

1. prah: Enn. ap. Non., S., L., Plin., Pr. idr., vis magna pulveris cernebatur C., multus erat in calceis pulvis Ci., pulvis carbonis O., fumantes pulvere campi V., canities perfusa pulvere V. (znamenje žalosti), pulvis et umbra sumus H., pulvis horrida Pr. = pepel; pesn.: novendiales pulveres H. devetdnevni = (še) sveži mrtvaški pepel, hibernus pulvis V. zimski prah = suha zima, altus V. prašna pot, pulvis eruditus Ci.; v stiku tudi samo pulvis Ci., L. stekleni prah, v katerega so matematiki risali s paličico (radius) svoje like: formas in pulvere describere L.; od tod meton. matematika: namquam eruditum illum pulverem attigistis Ci. nikdar se niste ukvarjali z matematiko, homunculus a pulvere et radio Ci. = matematik; preg.: sulcos in pulvere ducere Iuv. po prahu brazditi (delati brazde, orati) = zastonj se truditi; occ. prah borišča, prah bojišča, prah poprišča (področja, prizorišča): curriculo pulverem Olympicum colligere H., palaestra Eurotas, sol, pulvis Ci. poet., quasi Olympici certaminis pulvis Amm., pulvis belli Mart. ali bellicus, Martius Amm., duces non indecoro pulvere sordidi H., natio ad pulveres Martios erudita Amm. izurjen za vse vojne težave (napore); pren.: dulcis sine pulvere palma H. brez truda pridobljena.

2. meton. (prim. arena) dirkališče, borišče, bojišče, poprišče, prizorišče, vadišče, vežbališče, torišče: Mart. idr., domitant in pulvere currus V.; pren. prizorišče, poprišče ali torišče kakega delovanja: in suo pulvere (po svojem tiru) noster currat equus O., doctrinam in solem et pulverem produxit Ci. ali educenda dictio est ex domesticā exercitatione in pulverem Ci. na javno torišče, ad forensem pulverem Q.

3. metaf. zemlja, prst, gruda: Etrusca Pr., pulvis exiguus H. peščica prsti (pri pogrebu), iacto ter pulvere curras H., pulvis coctus Stat. opeka; poseb. glina, ilovica: Mart. idr., pulvis Puteolanus Sen. ph., Stat.; tudi samo pulvis Plin., Vitr. puteolska glina, puteolanka.

Opomba: Soobl. pulver -eris, m: Ap.

puteal -ālis, n (subst. adj. puteālis -e; puteus)

1. marmornat, večinoma okrogel rob vodnjaka, marmornata, večinoma okrogla ograja vodnjaka: putealia sigillata duo Ci. ep.

2. metaf. nepokrito, vodnjaški ograji podobno zidišče (malo svetišče), putéal. Kraj, kamor je strela udarila, je bil za Rimljane svet; pontifex ga je posvetil, od strele razrito zemljo so poravnali, zaklali ovco (bidens, prim. bidental) ter kraj ogradili. Tak puteal je bil npr. na Forumu blizu rimske borze: H., O., Pers. idr., puteali et faeneratoribus inflatus Ci.; pod tem putealom, ki ga je obnovil neki Skribonij Libo(n) (od tod puteal Libonis H. ali puteal Scribonianum Fest.), je bil zakopan znameniti nož avgurja Ata Navija: Ci.

Pȳthagorās -ae, acc. -am in -ān, m (Πυϑαγόρας) Pitágora, grški filozof z otoka Samos, ki se je, potem ko je prepotoval Egipt in Grčijo, okrog l. 540 naselil v Spodnji Italiji (v Krotonu in Metapontu) ter tam ustanovil filozofsko šolo, ki je po njem nosila tudi ime: L., Ci., Mart., Ap. idr. Kot začetnik nauka o preseljevanju (metempsihozi) duš je trdil, da je živel že za časa trojanske vojne v podobi Evforba (Euphorbus, Εὔφορβος); od tod Pythagoras renatus H. in Panthoides (gl. Panthoidēs) H., littera Pythagorae Pers., Lact. črka Y (gr. υ, Υ), s katero je Pitagora baje primerjal različni življenjski poti čednosti (kreposti) in pregrešnosti = bivium Pythagorae Aus. — Od tod adj.

1. Pȳthagorēus (Pȳthagorīus) (Πυϑαγόρειος) Pitágorov, pitágorski, pitagoréjski: brassica Ca., dogma Lab. ap. Prisc., somnia H., pavo Pers. (Enij je namreč v svojih pesmih omenil, da je v sanjah izvedel, da se je Homerjeva duša preselila v pava in potem prešla v njega (Enija) samega), mos Plin.; subst. Pȳthagorēus (Pȳthagorīus) -ēī, m Pitágorov učenec (naslednik, slednik, privrženec, pristaš), pitágorovec, pitagoréjec: Varr., Ci.

2. Pȳthagoricus 3 (Πυϑαγορικός) Pitágorov, pitágorski, pitagoréjski: libri L., philosophia Plin., schola Sen. ph., disciplina Boet.; subst. Pȳthagoricus -ī, m Pitágorov učenec (naslednik, slednik, privrženec, pristaš), pitágorovec, pitagoréjec: Sen. ph.; v pl.: Lact., Hier., Ambr., Boet.

quadrāgiē(n)s, adv. štiridesetkrat: quadragies quater Aur. štiriinštiridesetkrat, sestertiûm (HS) ter et quadragies Ci. = 4.300.000 sestercijev; tako tudi brez HS: potius quadragies quam ducenties quadragies litem aestimatam L. iztožene vsote je bilo 4, ne pa 24 milijonov.

quaestor -ōris, f (quaerere nam. quaesere) kvéstor

1. v najstarejšem času kazenski (krvni) sodnik; v Rimu sta bila zlasti v dobi kraljev dva sodnika (sprva načelnika krvnemu sodišču), ki sta tožila, preiskovala in razsojala v kazenskih (krvnih) pravdah; od tod njuno polno ime quaestores parricidii: P. F., Tab. XII in Dig., toda nav. samo quaestores: Varr., Ci., (A. Cornelius, Q. Servilius) quaestores Volscium in ius vocant L.

2. kasneje, ko je lex Valeria (l. 509.) kazensko sodstvo izročila centurijam, je quaestor ostal le še finančni (davčni) uradnik, državni blagajnik, državni zakladnik: quaestores = qui conquirerent publicas pecunias Varr., Dig.; sprva sta bila dva, po l. 421 štirje, od katerih sta dva upravljala državno zakladnico (aerarium), dva pa kot vojna izplačevalca (ut rem militarem comitarentur T.) spremljala konzule v vojno. Leta 287 so njihovo število zaradi naraščajočega števila provinc pomnožili na 8, Sula jih je dal voliti 20, Cezar do 40. Na kvesturo, najnižjo stopnjo višjih častnih služb, ki je odpirala pot v senat, je mogel Rimljan računati šele po dovršenem 25. letu. Kvestorje so volili na tributskih komicijah. Po nastopu službe (dne 5. 12.) sta dva ostala v Rimu kot državna zakladnika, blagajnika (quaestores urbani ali aerarii), trije v Italiji (eden v Ostiji kot rimskem pristanišču, eden v Kalah (Cales) ob Volturnu, eden v Cisalpinski Galiji (Galia Cisalpina)). Drugi (quaestores provinciales = pokrajinski kvestorji) so šli kot konzuli ali pretorji v province (na Sicilijo vselej dva: eden v Sirakuze, eden v Lilibej), kjer so pobirali davke in druge dajatve, izplačevali vojakom mezdo ter opravljali še razne druge denarne posle. Cesarji so nekatere kvestorje imenovali sami; ti (quaestores principis = cesarski kvestorji) so imeli pravico brati senatu cesarske dopise; državno zakladnico pa je v dobi cesarjev upravljal praefectus aerarii: L., Ci., S., H., T,. Plin. iun., Suet. idr.

quartus 3, num. ordinale (iz *qu̯tur-tos, *qu̯tu̯ortos, *quortos, in to iz quattuor; prim. stind. cathurthá- = gr. τέτταρτος = stvnem. viordo = lit. ketvirōtas, sl. četrti) četrti: legio Ci., T., cohortes quartae C., quarta pars C., Ci. četrtina, poseb. četrtina dediščine: H., quarta vigilia L., dē (ob) quartā vigiliā C., quartus pater V. = abavus praded, quartus decimus 3 Ci., T., Vitr. štirinajsti. Z izpuščenim subst.: in quarto (sc. libro) accusationis Ci. v četrti knjigi, ad quartum (sc. lapidem) a Bedriaco T. pri četrtem miljniku, quarto (sc. die) Idus Apriles, Calendas Maias Col. na četrti dan pred … = štiri dni pred … , quarta (sc. pars) Icti. četrti del, četrtina, poseb. dediščine: Q., ad quartam (sc. horam) iaceo H. do četrte ure, do štirih (po našem štetju = do devete ure, do devetih); kot agr. t.t. quartum -ī, n četrto zrnje: frumenta cum quarto responderint Col.; adv.

1. acc. n quartum četrtič, četrtikrat, v četrto: quartum consul Enn. ap. Gell., L., Ci.

2. abl. n quarto
a) na četrtem mestu, četrtič: aliud est „quarto“ praetorem fieri et aliud „quartum“, quod „quarto“ locum adsignificat ac tres ante factos, „quartum“ tempus adsignificat et ter ante factum Varr. ap. Gell.
b) četrtič, četrtikrat, v četrto: Auct. b. Hisp., Eutr., ter conata loqui ter destitit ausaque quarto O.

quater, num. adv. (quattuor)

1. štirikrat: Auct. b. Afr., quater in anno pariunt Varr., sonitum quater arma dedēre V., toto non quater anno poscas H.; pred distributivnimi in adverbialnimi števniki: me quater undenos (= 44) sciat implevisse Decembres H., quater deni (= 40) O., quater decie(n)s Ci. štirinajstkrat, quater centie(n)s Vitr. štiristokrat; rekla: ter et quater, ter aut quater, terque quaterque trikrat in (ali) štirikrat = zopet in zopet; pogosteje: ter et quater anno revisens aequor Atlanticum H., corvi presso ter guttura voces aut quater ingeminant V., terque quaterque beati V. presrečni; tako tudi: o mihi felicem terque quaterque diem! Tib.

2. četrtikrat, četrtič: quater inierat amplissimum magistratum Amm.

quatiō -ere (-quassī) -quassum (morda iz *squ̯ət- in sor. z lit. kutéti stres(a)ti, stvnem. scutten = nem. schütteln)

1. potres(a)ti, pretres(a)ti, (o)majati s čim, kaj, (za)kolebati s čim, (za)mahniti (mahati), (za)vihteti, mektati: alas V., pennas O., H., iubas Petr., comas O., caput L., O., telum immane manu quatiens V., scuta T., hastam Petr., scutum hastā L., ensem, aegida Sil., pila et gladios Amm., securim V., manibus catenas Plin. iun., lora Petr., verbera (pesn. = flagella) V., quercum huc illuc O., aquas (o vetru) O., nubem manu V., Olympum curru H., montem terrae motibus O., horror membra quatit V., anhelitus artūs et ora quatit V., pectora quatit gemitu Val. Fl., labra (sc. irati) quatiuntur Sen. ph. se tresejo, risu populum quatit H. pripravi k smehu, ki jih stresa.

2. udariti (udarjati), (raz)tolči, (raz)biti, razbi(ja)ti, raztrupa(va)ti, raztreska(va)ti, razmekta(va)ti, (za)gnati (zaganjati), pognati (poganjati), (s)poditi: Ter., Plin. iun., Sil., Aur. idr., pede terram ali ter terram pede humum H., campos V., quatit ungula campum V. peketa preko poljane, parcius quatiunt fenestras iactibus iuvenes H. trkajo na okna, lučaje kamenčke, cymbala V., moenia ariete ali muros arietibus L., Neptunus quatit muros V., tonitru quatiuntur caerula caeli Lucr., sontes Tisiphone quatit flagello V. odganja, Bootes … prae se quatit Arctum Ci. poet., (sc. cursu) quatere equum V., Sil. dreviti, gnati; poseb. pt. pf. quassus 3: naves L. ali rates quassae H. razpokane, prebite, membra L. ali dolia Plin. razbita (razbiti), muri L. ali tibiae Q. počeni, aula Pl. ali vas Sen. ph. razbit(a), faces O. razcepljene borovke, myrrha O. zmleta, cinnama O. kosi cimetove skorje, nux H. kos orehove luščine; pesn. metaf.: tempora quassa mero O. omegljeni, omamljeni.

3. metaf.
a) stres(a)ti, pretres(a)ti, (v) živo ganiti, v živo zade(va)ti, vzburiti (vzburjati), razburiti (razburjati), vznemiriti (vznemirjati), mučiti: Sen. tr., Sil., Gell. idr., movere et quatere, quidquid usquam aegrum foret, adgrediuntur T. zganiti in zdramiti, kar koli … , est in animis … quiddam, quod aegritudine … quatiatur Ci., non vultus tyranni mente quatit solidā virum iustum H., mentem quatit incola Pythiis H., quatiunt oracula Colchos Val. Fl., quatiebatur segne ingenium T. zbujal (zdramljal) se je.
b) nadlegovati, prijeti koga: oppida bello V., Menapios T. omaja(va)ti, spodkopa(va)ti, uničiti (uničevati), upropastiti: cum altissima quaterentur, hic inconcussus stetit Plin. iun. — Od tod adj. pt. pf. quassus 3

1. (o glasu) slab, ubit: Q., voce quassā Cu.

2. poražen, ugonobljen, razvetran: quasso imperio Sil., quassa fides imperii Sen. tr., domus Sen. tr., anima quassa malis Sen. tr. potrta.

quīndecim-virī -ōrum in -ûm, m (ixpt., pisano tudi quīndecim virī) kvindecímviri (kvindecimvíri), petnajsteri možje, petnajsterica (mož), petnajsteričniki, petnajsterično poverjeništvo za opravljanje kakega uradnega posla v Rimu

1. quindecim vir sacris faciundis Ap., Gell. (okrajšano XVviri S. F.) ali quindecimviri sacrorum Aug.; tudi samo quindecimviri T., Plin., Suet. petnajsterica (mož za opravljanje daritev), eden izmed treh velikih svečeniških kolegijev ali zborov (pontifices, augures in XVviri), ki je nadzoroval Sibiline knjige in ob nevarnosti iz njih razbiral potrebna spravna dejanja. Sprva sta to nalogo opravljala le dva svečenika (duoviri), po l. 367 deset (decemviri), od Sule dalje petnajst svečenikov; ti so skrbeli tudi za bogoslužje Velike matere (Magna Mater) ter potrjevali in posvečevali njene svečenike, ki so zato sami sebe imenovali sacerdotes quindecemvirales: Canīnius Gallus quindecimvirûm T. eden izmed … ; ločeno: quindecim Diana preces virorum curet H. Po tvorbi sg. quīndecimvir -ī, m kvindecímvir (kvindecimvír), petnajsteričnik, član petnajsterice: T.

2. quindecimviri agris dandis kvindecímviri (kvindecimvíri) za razdelitev zemljišč: Plin.

quippe, adv. (iz *quid-pe zakaj?, kako? ali iz quī-pe = adv. abl. qui + pe, prim. nem-pe; sprva samostojen stavek, potem pa odgovore, utemeljitve, pojasnila, sodbe idr. uvajajoč adv.) seveda, vsekakor, kajpa(da), kajpak, kakopak, menda da, ànti da, ni čudno, da, pač, saj (pač), neklas. tudi zakaj, kajti (enkrat na prvem, drugič na drugem mestu v stavku): Ter., L., Cu., O., Ph., Iust. idr., movet me quippe lumen curiae Ci., ergo ad cenam petitionis causā si quis vocat, condemnetur. Quippe inquit Ci., a te quidem apte et rotunde (sc. dicta sunt): quippe; habes enim a rhetoribus Ci.; včasih = ut pote kakor, kot: sol Democrito magnus videtur, quippe homini erudito Ci., dis carus ipsis, quippe ter et quater anno revisens aequor Atlanticum impune H.

2. pogosto iron.: mene incepto desistere victam? quippe vetor fatis V., hoc genus maestum est morte Tigelli; quippe benignus erat H.

3. v zvezi z drugimi členicami: quippe quia Ter., quippe quod Ci., quippe quoniam Plin., quippe quando Pl., quippe etenim Lucr., quippe ubi Lucr., quippe etiam V. ali quippe et Pr. da, tudi, saj tudi, quippe ut Iust. ker ti, ker že, quippe quasi (s cj.) Iust. kakor ko bi namreč; poseb. pogosto quippe cum (s cj.) ker že, ker (ko) namreč: quippe cum in maioris discrimen rei, quam ipsae erant, pugnarent L., quippe cum ipse istam reprehensionem non fugerim Ci. ep.

4. v zvezi z relat. quippe qui, quippe quae, quippe quod (z ind.: Pl., L., S.; klas. le s cj.) ki vendar, ki pač, ko vendar, ker ti, ker že: quippe qui ne in oppidum quidem … veniret Ci., quippe quem venumdari iussisset N.

red-eō -īre -iī (redko -īvī) -itum

I. (s poudarjenim pomenom predpone re)

1. nazaj (poseb. domov) iti, nazaj priti (prihajati), nazaj hoditi, vrniti (vračati) se, povrniti (povračati) se (naspr. abire, venire, remanere): Suet. idr., sine rege redire Cu.; pogosto (poseb. pri Kom.) v zvezi z rursum, rursus, retro: leo territus retro redit V., retrorsum redire Plin.; z notranjim obj.: itque reditque viam V. hodi po poti sem in tja; impers.: Pl., C. idr., postquam domum reditum est N. ko so se vrnili domov, cum … retro in urbem rediretur L.; izhodišče v abl.: aede suburbanā rediens O., redire Regio Ci., rure Pl., Ter.; s praep.: erus alter eccum ex Alide redi[i]t Pl., redire ex Siciliā, e provinciā Ci., e scholā Val. Max., ex exsilio Plin. iun., Sen. rh., de exsilio Pl., occisus est a cenā rediens Ci.; smer v acc.: Romam Ci., domum C., N., Suet., domos Cu., cum senatoribus singulis spectatum (sup.) e senatu redeuntibus Ci. k ogledu, na ogled, v gledališče; s praep.: ad exercitum Nemetocennam Hirt., in Mediam O., ad penates et in patriam Cu., in urbem L., in caelum H., ad suos C., ad arbitrum Pl., in proelium L. k bitki (= da bi jo začel), rursus in proelium Cu. v bitko (= da bi jo nadaljeval), in suffragium L.; redire huc N., illuc Ci., eodem, unde redieram, proficisci Ci.

2. metaf. nazaj, zopet priti (prihajati), vrniti (vračati) se, povrniti (povračati, povračevati) se, ponoviti (ponavljati) se, zopet (spet) se prikaz(ov)ati, zopet (spet) se pojaviti (pojavljati): Varr., T. idr., ter denis redeuntibus annis V., redeunt humerique manusque O., redeunt iam gramina campis H., ossibus redit calor V., prisca redit Venus H., amnes in fontes suos redeant O., rediere in pristinas vires V. prejšnja moč se je povrnila, forma prior rediit O., Proteus in sese (in sua membra O.) redit V. dobi svojo (prejšnjo) podobo (obliko), in annos, quos egit, rediit O. vrnil se je k letom, ki jih je preživel = zopet se je pomladil, zopet je omladel, iam rediit animus Pl. zavest, redeunte animo Cu., huic non exesam vim luminis et redituram, si pellerentur obstantia T., cum aliquo in gratiam redire N., Pl., Ci. pomiriti se, spraviti se, pobotati se (morati) s kom, ad officium redire N. vrniti se k (prejšnji) pokorščini = zopet se pokoriti, in pristinum statum redire Ci. v staro razmerje, ad se redire Ter., L. idr. zopet priti k sebi, zavedeti se, osvestiti se; tudi = zbrati se, ovedeti se, strezniti se, ad ingenium ali rursus ad ingenium redire Ter. = suum ingenium redit alicui L. stara čud (prejšnje mišljenje, nekdanji značaj) se vrne komu, se zopet pojavi (pokaže) pri kom, ad suum vestitum redire Ci. sleči žalno obleko, nehati žalovati, ad pauca redire Ter. (na) kratko narediti, redire in viam Ter., Ci. ali in veram viam Pl. ali in rectam semitam Pl. na pravo pot, Ci., res redit Ci. se zopet obravnava, je zopet v obravnavi, res redierunt Pl. staro stanje se je povrnilo, prišlo je do vzpostavitve starega stanja, de integro redit oratio Ter. se znova začne, redit animo ille latus clavus Plin. iun. mi znova pride na misel; tako tudi: singula menti redeunt Val. Fl., propter unius civis periculum populum Romanum ad saga isse, propter eiusdem salutem redisse ad togas Ci. odločiti se za vojno … za mir, in memoriam redire z ACI: Pl. ali z gen.: Ci. = in memoriam secum redire Ter. domisliti se, spomniti se; occ.
a) (v govoru) zopet priti, znova preiti (prehajati) na koga, zopet se vrniti (vračati) h komu, zopet omeniti (omenjati) koga, kaj, zopet govoriti o kom, o čem: Lact. idr., illuc redeamus V., illuc unde abii, redeo H., ad rem Ter., domum redeamus, id est ad nostros revertamur Ci., redeo ad prima, ad principia defensionis meae Ci., ad propositum Q., Cels.
b) (o krajih) α) dvigati se: in nubem ossa redit Val. Fl. β) padati, spuščati se, nagibati se, biti nagnjen, zniževati se, nižati se: collis … in fronte[m] leniter fastigatus paulatim ad planitiem redibat C., quā redit Rhodope V.
c) (kot dohodek, pridelek) priti (prihajati), dobi(va)ti se, priteči (pritekati), doteči (dotekati): Pl. idr., iam enumerasti id, quod ad te rediturum putes Ter., ex quā regione L., talenta ei redibunt N., pecore redeunt ter ducena Mart., possentne fructus pro labore redire Varr., pecunia publica, quae ex metallis redibat (kot prihodek, dohodek) N.; metaf.: ex otio illo bellum rediturum esse L. se bo izcimila, bo nastala. —

II. (z zabrisanim pomenom predpone re)

1. pripasti (pripadati) komu, priti (pasti) komu (nazaj) v roke: Pl. idr., ad unum imperium provinciae rediit Ci., quorum ad arbitrium … summa omnium rerum … redeat C. naj se jim pusti na voljo, res (vlada, vladavina, oblast) ad patres redierat L., eius morte ea bona ad me redierunt Ter., ager ad Ardeates redit H.

2. priti do česa: res ad interregnum rediit L. prišlo je do … , res ad triarios rediit L. do skrajne nevarnosti = sile (gl. tudi pod triāriī), pilis omissis ad gladios redierunt C. spopadli (spoprijeli) so se z meči, res rediit ad manus Auct. b. Afr. prišlo je do rokomaha (do pretepa, do spopada mož na moža), Caesar ad duas legiones redierat C. je bil prišel na dve legiji = Cezarjeva vojska se je skrčila na dve legiji, Cezar se je moral zadovoljiti z dvema legijama, bona in tabulas publicas redeunt Ci. se vknjižijo v računske zapisnike državne blagajne, meum iam res rediit locum, ut … Ter. prišlo je tako daleč (do tega), da … , si eo meae fortunae redeunt Ter. če pridem do tega, ad nilum (na nič) redeunt res Lucr., huc redeunt omnia verba Ter. vse besede letijo (kažejo) na to.

Opomba: Star. pr. redinunt = redeunt: P. F.; nenavad. fut. redies: Ap.; rediet: Sen. ph., Aug., Vulg., redient: Vulg.; pf. redivi Ap., Amm., redit (skrč. pf.): Ter.; pogosteje pri pesnikih.

re-lūcēscō -ere -lūxī (incoh. k relūceō) (zopet, znova, ponovno, spet) zasijati, (se) zasvetiti, zasiniti: flamma ter reluxit V. (kot dobro znamenje), imago solis reluxit O., caeco reluxit dies T.; impers.: paulum reluxit Plin. znova je postalo nekoliko svetlo.

retrō, adv. (iz re in pripone ter; prim. ultro, inter, citro etc.)

1. krajevno
a) večinoma pri glag. premikanja na vprašanje: kam? nazaj, navzad: fugit retro levis iuventas H., iter mihi necessarium retro ad Alpes usque incidit Caelius ap. Ci. ep., retro dare lintea V. nazaj pluti. V sklopih kakor: retroagere Mel., Q., Sen. ph. idr., retrocedere L., Cu.; toda bolje je besedi pisati ločeno; pogosto je navidezno odveč pri glag., sestavljenih z re, da se poudari prepozicionalni pomen, npr.: retro respicere Ci., redire V., O., L., remittere L.; occ. pri glag. mirovanja na vprašanje: kje?: zadaj, zad(i): quid retro atque a tergo fieret Ci., nullum retro subsidium fore T., est mihi in ultimis aedibus conclave retro Ter.

2. časovno nazaj, zadaj, prej, pred: et deinceps retro usque ad Romulum Ci., non irritum, quodcumque retro est, efficiet H., retro habeatur ratio Plin. iun.; atrib.: meliores retro (prejšnji) principes Lamp., stipendia retro debita Lamp. na dolgu ostali.

3. metaf. o drugih odnosih in razmerjih nazaj, navzad: omnia, quae sine honestate sunt, retro ponere Ci. zapostaviti (zapostavljati), ne marati, pretium retro abiit Plin. iun. se je znižala, je padla, vobis sententia versa retro V. vaš sklep se je sprevrgel, izpačil, eloquentia retro se tulit Sen. ph. je krenila nazaj = je šla rakovo pot, je propadla, retro vulgus abhorret ab hac Lucr. se zgraža, qui, ut ita dicam, retro vivunt Sen. ph. (nazaj = narobe) napak živijo.
b) nasproti, narobe: Ci., Q., Icti.
c) nazaj, zopet, spet, znova, ponovno: retro dare, retro reddere Dig.

revolvō -ere -volvī -volūtum (re in volvere)

1. nazaj (za)kotaliti, nazaj (z)valiti (valjati), nazaj kotati, nazaj kotaljati, nazaj kotaljicati, nazaj kotalikati, nazaj navi(ja)ti, nazaj (na)motati: V., T. idr., pelagus fluctum revolvit in partem superiorem Col., revolvere retro fila Sen. tr. ali stamina Stat. (o Parkah) razviti, odviti, razmotati, odmotati = spremeniti usodo, revoluta aestu saxa V. naplavljen pesek, amnis molis obiectu revolutus T. odbita; refl. in med. nazaj pasti (padati), nazaj se (s)kotaliti, nazaj se (za)kotaliti, nazaj se (z)valiti (zavaliti), nazaj se (za)kotati, nazaj se skotati, nazaj se (po)takati: draco serpit subter superaque revolvens sese … Ci. poet., revolutus equo V., ter revoluta toro est V. se je zgrudila nazaj na … , revoluta aequora V. valove nazaj goneče morje = oseka; metaf.: revoluta saecula O. pretekla, revoluta dies V. v krožnem teku vrnivši se, centesimā revolvente se (vračati se) lunā Plin., revolvi in veterem figuram V. zopet se spremeniti v staro (prejšnjo) podobo, zopet dobiti nekdanjo podobo, casūs iterum revolvere V. znova prebiti, znova prestati, rursus iter omne revolvere V. premeriti pot nazaj, prehoditi (premeriti, prevaliti) pot nazaj; tako tudi aequora revolvens V.; occ. razviti (odmotati) (knjižni) zvitek = odpreti knjigo, prebrati knjigo: Origines L. Katonove „Origines“ (Izvore), librum ad extremum Plin. iun. do konca prebrati = librum usque ad umbilicum Sen. rh., loca iam recitata revolvere H. znova (pre)brati ((pre)čitati); metaf. obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati): sed quid ego haec ingrata revolvo? V., dicta factaque eius revolvere T., fata Sil., Numa visa revolvit O. premišljuje, razmišlja o … , animus iras revolvens T. vedno na novo srd razpihujoče (razvnemajoče) srce.

2. metaf.
a) zvesti (zvajati) na kaj, razložiti (razlagati) s čim: omnia necessario a tempore atque homine ad communes rerum atque generum summas revolventur Ci.
b) (po)vrniti (vračati) se k čemu (zlasti v mislih in govoru), zopet (znova, ponovno, spet) vzeti (jemati) v misel (v razmislek): revolvi ad memoriam coniugii T. zopet pomisliti na svojega zakonca, itaque revolvor identidem in Tusculanum Ci. se vedno vračam k svojemu tuskulskemu posestvu (= k naklepu, da bi prodal svoje posestvo v Tuskulu), ad vana et totiens irrisa revolvi T., ut ad illa elementa revolvar Ci., ad patris sententiam revolvi Ci.; occ.
a) zopet (znova, ponovno, spet) v kaj pasti (padati), zaiti (zahajati), zabresti, zagaziti, zopet (znova, ponovno, spet) zapasti (zapadati) čemu: revolvi in eandem vitam Ter., in luxuriam Iust.
b) priti (prihajati) v kak (slabši) položaj, pogrezniti (pogrezati) se v kaj: revolutus ad dispensationem inopiae L. prisiljen razdeliti nezadostno zalogo, revolutus ad vitia T., eo revolvi rem, ut … L. da je prišlo do tega, da … , quid in ista revolvor? O. kako sem prišel na to?