Franja

Zadetki iskanja

  • aristis -tidis, acc. -tida, f(arista) aristida,bodična zel“, drugo ime za rastl. holcus: Plin.
  • Aristius 3 Aristij(ev), rim. rodovno ime,

    1. M. Aristius Mark Aristij, vojaški tribun pod Cezarjem: C.

    2. Aristius Fuscus Aristij Fusk, rim. dramatik, učen retor in slovničar, Horacijev prijatelj: H.
  • Aristō, v gr. obl. Aristōn, -ōnis, m (Ἀρίστων) Ariston,

    1. stoik z otoka Hiosa (Chios), Zenonov učenec okoli l.275, ustanovitelj skeptične filozofije: Varr. ap. Non., Ci., Sen. ph. Od tod adj. Aristōnēus 3 (Ἀριστώνειος) Aristonov: vitia Ci.

    2. Ariston z Julide (Ἰουλίς) na otoku Keosu, peripatetik v Atenah okoli l.225: Ci.

    3. neki Masilijec: Ci.

    4. neki slikar: Plin.

    5. neki torevt (caelātor): Plin., Gell.

    6. Titius Aristo Ticij Ariston, slavni pravoznanec prvega stoletja rim. cesarstva: Plin. iun., Gell., Ulp. (Dig.).
  • Aristobūlus (Aristobūlos) -ī, m (Ἀριστόβουλος) Aristobul,

    1. sin judovskega kralja Aleksandra Janaja: Fl.

    2. neki slikar: Plin.
  • Aristoclēs -is, m (Ἀριστοκλῆς) Aristoklej,

    1. gr. slovničar: Varr.

    2. gr. slikar: Plin.
  • Aristoclīdēs -is, m (Ἀριστοκλείδης) Aristoklid, gr. slikar: Plin.
  • Aristodēmus -ī, m (Ἀριστόδημος) Aristodem,

    1. tiran v kampanjskih Kumah, pri katerem je umrl pregnani kralj Tarkvinij Ošabni: L.

    2. Aristodem iz Metaponta, slavni tragiški igralec v Atenah v Demostenovem času: Ci.

    3. neki slikar in kipar: Plin.
  • Aristogītōn -onis, acc. -onem in-ona, m (Ἀριστογείτων) Aristogiton,

    1. Atenec, ki je s svojim ljubljencem Harmodijem l.514 ubil tirana Hiparha, zaradi česar so ga Atenci častili kot rešitelja njihove svobode: Ci. idr.

    2. atiški govornik, Demostenov sodobnik in nasprotnik: Q.
  • Aristolāus -ī, m (Ἀριστόλαος) Aristolaj, gr. slikar: Plin.
  • aristolochia -ae, f(gr.ἀριστολοχία) podrašec, volovka, rastl., ki se je uporabljala ob kačjem ugrizu in pri težavnem porodu: Ci., Plin.
  • Aristomachē -ēs, f (Ἀριστομάχη) Aristomaha, hči Sirakužana Hiparina, Dionova sestra, tretja žena tirana Dionizija I.: Ci., N., Val. Max.
  • Aristomenēs -is, m (Ἀριστομένης) Aristomen, mesenski poveljnik v drugi mesenski vojni: Val. Max., Plin.
  • Aristōn, Aristōnēus 3, gl. Aristō.
  • Aristonīcus -ī, m (Ἀριστόνικος) Aristonik,

    1. tiran v Metimni na Lesbu: Cu.

    2. nezakonski sin pergamskega kralja Evmena II.; skušal si je prisvojiti pergamsko državo, ko jo je bil njegov polbrat Atal (Attalus) l.133 zapustil Rimljanom; l.129 je bil v Rimu obglavljen: Ci., S. fr. idr.
  • Aristophanēs -is, m (Ἀριστοφάνης) Aristofan,

    1. najduhovitejši in najdovtipnejši ter zato najznamenitejši pesnik stare komedije v Atenah, najbrž tudi po rodu Atenec, roj. l.444, umrl l.380: Ci., H. Od tod adj.
    a) Aristophanēus (Aristophanīus) 3 (Ἀριστοφάνειος) Aristofanov, aristofanski: anapaestus Ci., metrum slovničarji.
    b) Aristophanicus 3 = Aristophanēus: Hier.

    2. slavni gr. slovničar iz Bizanca, Eratostenov učenec in učitelj kritika Aristarha: Varr., Ci.

    3. Ar. Mallōtēs Aristofan Maložan (= iz Mala v Kilikiji = Mal(l)us,Μαλλός); pisal je o kmetijstvu: Varr.
  • aristophorum -ī, n (gr.ἀριστοφόρον) plitva skleda za zajtrk: P. F.
  • aristōsus 3 (arista) klasovit, klasast: Ven.
  • Aristotelēs -is in-ī, acc. -em in-ēn, m (Ἀριστοτέλης) Aristotel, slavni filozof iz mak. mesta Stagire, sin Nikomaha, osebnega zdravnika mak. kralja Aminta, Platonov učenec; živel je od l.367 do 347 v Atenah, po l.343 je kot vzgojitelj Aleksandra Vel. bival na mak. dvoru in naposled od l.335 do322 zopet v Atenah kot načelnik peripatetske šole, ki jo je bil ustanovil: Varr., Ci., Q., Ap. Od tod adj.

    1. Aristotelēus (Aristotelīus) 3 (Ἀριστοτέλειος) Aristotelov, aristotelski: vis, ratio Ci.

    2. Aristotelicus 3 =Aristoteleus: Aug.
  • Aristoxenus -ī, m (Ἀριστόξενος) Aristoksen, gr. filozof in glasbenik iz Tarenta (ok. l.320), Aristotelov učenec: Ci.; apel. glasbenik: Varr. fr.
  • Aristus -ī, m (Ἄριστος) Arist, akademski filozof v Atenah, Ciceronov prijatelj, Brutov učitelj: Ci.