-
aristis -tidis, acc. -tida, f(arista) aristida, „bodična zel“, drugo ime za rastl. holcus: Plin.
-
Aristius 3 Aristij(ev), rim. rodovno ime,
1. M. Aristius Mark Aristij, vojaški tribun pod Cezarjem: C.
2. Aristius Fuscus Aristij Fusk, rim. dramatik, učen retor in slovničar, Horacijev prijatelj: H.
-
Aristō, v gr. obl. Aristōn, -ōnis, m (Ἀρίστων) Ariston,
1. stoik z otoka Hiosa (Chios), Zenonov učenec okoli l.275, ustanovitelj skeptične filozofije: Varr. ap. Non., Ci., Sen. ph. Od tod adj. Aristōnēus 3 (Ἀριστώνειος) Aristonov: vitia Ci.
2. Ariston z Julide (Ἰουλίς) na otoku Keosu, peripatetik v Atenah okoli l.225: Ci.
3. neki Masilijec: Ci.
4. neki slikar: Plin.
5. neki torevt (caelātor): Plin., Gell.
6. Titius Aristo Ticij Ariston, slavni pravoznanec prvega stoletja rim. cesarstva: Plin. iun., Gell., Ulp. (Dig.).
-
Aristobūlus (Aristobūlos) -ī, m (Ἀριστόβουλος) Aristobul,
1. sin judovskega kralja Aleksandra Janaja: Fl.
2. neki slikar: Plin.
-
Aristoclēs -is, m (Ἀριστοκλῆς) Aristoklej,
1. gr. slovničar: Varr.
2. gr. slikar: Plin.
-
Aristoclīdēs -is, m (Ἀριστοκλείδης) Aristoklid, gr. slikar: Plin.
-
Aristodēmus -ī, m (Ἀριστόδημος) Aristodem,
1. tiran v kampanjskih Kumah, pri katerem je umrl pregnani kralj Tarkvinij Ošabni: L.
2. Aristodem iz Metaponta, slavni tragiški igralec v Atenah v Demostenovem času: Ci.
3. neki slikar in kipar: Plin.
-
Aristogītōn -onis, acc. -onem in-ona, m (Ἀριστογείτων) Aristogiton,
1. Atenec, ki je s svojim ljubljencem Harmodijem l.514 ubil tirana Hiparha, zaradi česar so ga Atenci častili kot rešitelja njihove svobode: Ci. idr.
2. atiški govornik, Demostenov sodobnik in nasprotnik: Q.
-
Aristolāus -ī, m (Ἀριστόλαος) Aristolaj, gr. slikar: Plin.
-
aristolochia -ae, f(gr.ἀριστολοχία) podrašec, volovka, rastl., ki se je uporabljala ob kačjem ugrizu in pri težavnem porodu: Ci., Plin.
-
Aristomachē -ēs, f (Ἀριστομάχη) Aristomaha, hči Sirakužana Hiparina, Dionova sestra, tretja žena tirana Dionizija I.: Ci., N., Val. Max.
-
Aristomenēs -is, m (Ἀριστομένης) Aristomen, mesenski poveljnik v drugi mesenski vojni: Val. Max., Plin.
-
Aristōn, Aristōnēus 3, gl. Aristō.
-
Aristonīcus -ī, m (Ἀριστόνικος) Aristonik,
1. tiran v Metimni na Lesbu: Cu.
2. nezakonski sin pergamskega kralja Evmena II.; skušal si je prisvojiti pergamsko državo, ko jo je bil njegov polbrat Atal (Attalus) l.133 zapustil Rimljanom; l.129 je bil v Rimu obglavljen: Ci., S. fr. idr.
-
Aristophanēs -is, m (Ἀριστοφάνης) Aristofan,
1. najduhovitejši in najdovtipnejši ter zato najznamenitejši pesnik stare komedije v Atenah, najbrž tudi po rodu Atenec, roj. l.444, umrl l.380: Ci., H. Od tod adj.
a) Aristophanēus (Aristophanīus) 3 (Ἀριστοφάνειος) Aristofanov, aristofanski: anapaestus Ci., metrum slovničarji.
b) Aristophanicus 3 = Aristophanēus: Hier.
2. slavni gr. slovničar iz Bizanca, Eratostenov učenec in učitelj kritika Aristarha: Varr., Ci.
3. Ar. Mallōtēs Aristofan Maložan (= iz Mala v Kilikiji = Mal(l)us,Μαλλός); pisal je o kmetijstvu: Varr.
-
aristophorum -ī, n (gr.ἀριστοφόρον) plitva skleda za zajtrk: P. F.
-
aristōsus 3 (arista) klasovit, klasast: Ven.
-
Aristotelēs -is in-ī, acc. -em in-ēn, m (Ἀριστοτέλης) Aristotel, slavni filozof iz mak. mesta Stagire, sin Nikomaha, osebnega zdravnika mak. kralja Aminta, Platonov učenec; živel je od l.367 do 347 v Atenah, po l.343 je kot vzgojitelj Aleksandra Vel. bival na mak. dvoru in naposled od l.335 do322 zopet v Atenah kot načelnik peripatetske šole, ki jo je bil ustanovil: Varr., Ci., Q., Ap. Od tod adj.
1. Aristotelēus (Aristotelīus) 3 (Ἀριστοτέλειος) Aristotelov, aristotelski: vis, ratio Ci.
2. Aristotelicus 3 =Aristoteleus: Aug.
-
Aristoxenus -ī, m (Ἀριστόξενος) Aristoksen, gr. filozof in glasbenik iz Tarenta (ok. l.320), Aristotelov učenec: Ci.; apel. glasbenik: Varr. fr.
-
Aristus -ī, m (Ἄριστος) Arist, akademski filozof v Atenah, Ciceronov prijatelj, Brutov učitelj: Ci.