Franja

Magnillus -ī, m Magníl, Simahov sorodnik in prijatelj, upravitelj Ligurije, vicarius Africae 391—393 po Kr.: Symm., Cod. Th.

māgnus 3 (prim. skr. mah- velik, mahas- velikost, gr. μέγας, got. mikils = stvnem. mihhil velik), komp. māior -ius (iz *mag-i̯or, *mag-i̯os, prim. gr. μείζων iz *μεγi̯ων), adv. magis [gl. magis], superl. māximus, stlat. māxumus 3 (iz *mag-simo-s) velik, in sicer

I.

1. prostorsko velik, visok, prostran, obsežen, obširen, razsežen: insula, aedificium, agri Ci., magna et pulchra domus Ci., mare S., maximum flumen Cu., navis magna (naspr. parva) H., oppidum maximum C., litterae (črke) maximae Ci., epistula maxima (naspr. minuscula) Ci., quercus Enn. ali mons Cat. visok, acervus Ci., V., magni membrorum artūs, magna ossa V., nequam et magnus homo Luc. fr. dolgin, qui scribis Priami proelia, magnus homo es Mart. (dvoumno!), magnus corpore, maximi corporis homo N. (zelo) visoke postave (rasti), (zelo) visokorasel, maior videri V. videti večja, bolj vznesena, magnum me faciam Pl. velikega se hočem narediti, zrasti hočem, capillus et barba magna Varr. dolga, prim.: maximā barbā et capillo Ci.; maximi aestus maritimi C., od tod o vodovju velik, narasel: aquae magnae bis eo anno fuerunt L. povodnji, poplave, mare S., Lucr. (= gr. μεγάλη ϑάλαττα) napeta, narasla voda (za razliko od zgoraj navedenega mare magnum S. = veliko morje), magnus fluens Nilus V., prim.: prout ille (sc. Nilus) magnus influxit aut parcior Sen. ph.; subst.: reficere in melius et in maius Plin. iun. popraviti (= polepšati) in povečati, incensae urbis in maius restitutio Iust. ponovna izgradnja in povečanje.

2. occ.
a) v komp. in superl. (za zaznamovanje starosti: večji, največji po starosti) starejši, najstarejši: frater maior Ter., ex duobus filiis maior C., Sulpicio maior (sc. filia), minor Licinio Stoloni (sc. nupta) erat L., ut nubere vellet maior iuniori Ap., maior Neronum H., sororum maxima O., maior herus (naspr. minor herus) Pl. stari gospod, hišni gospodar, Gelo maximus stirpis L., maior patri Cu. (o Kartagini) starejša, prejšnja domovina (= materinsko mesto), večinoma v zvezi z abl. natu ali aetate (ki se ne slovenita) ali z annis (annorum) Varr., Suet., natu maior frater Ci., maximus natu e filiis L., una e multis, maxima natu, Pyrgo V.; pesn.: maior, maximus aevo O., virgo minor quam annos sex, maior quam annos decem nata Gell., annos natus maior quadraginta Ci. star več kot 40 let, maior sexaginta annis decessit N., non maior quinquaginta annis L., obsides non minores octonūm denūm annorum, neu maiores quinūm quadragenūm L., annos nata est sedecim, non maior Ter. ne več; od tod je adj. magnus po enalagi prenesen na abl. natu: cum esset magno natu N. v visoki starosti = zelo star, prileten, magno natu principes L., filius maximo natu N. najstarejši.
b) v komp. starejši (po dobi, v kateri je živel): Cyrus maior Lact., quaerere, uter maior aetate fuerit, Homerus an Hesiodus Sen. ph. Subst. māiōrēs -um, m (sc. natu): Ci. idr. ali samo māiōrēs: H. starejši ljudje, stari, pa tudi odrasli (naspr. pueri): Varr., še pogosteje predniki, pradedi: Varr., N. idr., Philippus vir patre, avo, maioribus suis dignissimus Ci., redkeje = starešine, senat(orji): L.; kot jur. t.t. maior polnoleten, doleten, dorasel, doraščen (naspr. minor): Icti.; pri izrazih sorodnosti pomeni magnus četrto, maior peto in maximus šesto koleno (prim. amita, avunculus idr.): Icti.

3. velik po številu, mnoštvu, množini, teži, (mnogo)številen, mnog, obilen, znaten: classis, manus, copiae N., populus V., Plin. iun., maximae bellicosissimaeque gentes N. najštevilnejši in v vojni zelo izurjeni narodi, maior pars C. večina, maxima pars hominum H., magnā ali maximā parte Ci., S., L. večinoma, magnam ali maximam partem C., Ci. ponajveč, večinoma, povečini, zvečine, večidel, magno cum comitatu C., magnus (maximus) frumenti numerus C., quam maximus numerus C., magnas pecunias in provinciā collocatas habere Ci., maiore pecuniā opus erat L., maxima pecunia N., maximum pondus auri, magnum numerum frumenti, vim mellis maximam exportasse Ci., pretium maius Ci., Ph. višja cena, homo maximi pretii Ter. vreden veliko denarja = zelo uporaben; tudi velik po svoji vrednosti, vreden, drag(ocen), znamenit: magna munera et maiora promissas S., quaestus magnus et evidens (naspr. quaestus minimus et sordidus) Auct. b. Alx., cultus maior censu H., cultus maximi Fl., od tod pri splošni napovedi cene gen. n. magni (pluris, plurimi, zelo redko maioris, maximi) in abl. n. magno v zvezah kakor magni aestimare Ci., pogosteje magno aestimare Ci. idr. zelo ceniti, čislati = magni ducere, putare Ci. idr.; magni aestimare Fl. pa pomeni tudi = za tehtno imeti (šteti) = magni existimare N. = magni (maximi) facere Kom., Ci. idr., magni esse N. imeti veliko vrednost, tehtnost, biti zelo pomembno, toda: magni esse apud aliquem Ci. veliko veljati; podobno magni interest Ci. in magni refert Lucr. veliko, mnogo, magno emere, conducere, vendere Ci. drago, magno constare Plin. iun. veliko (mnogo) stati, veliko veljati, visoko ceno imeti, drag biti, magno (sc. constat) hospitium miserabile Iuv.; metaf.: magno illi stetit victoria L. ga je stala mnogo krvi, multo maioris alapae mecum veneunt Ph.

4. velik po svoji notranji sili, silen, močan, hud: imber C., Ci., incendium Ci., vis solis Lucr., ventus ali flatus (ventorum) Plin.; poseb. o zvokih: stridor, murmur V., maior sonus Cu., magno fletu C. na glas (glasno) jokajoč, magnā (naspr. parvā) voce Ci. glasno, fit maximus clamor omnium Ci.; pesn. n. sg. adv.: magnum clamare Pl. glasno klicati, tako tudi: magnum sonare Mel. ali magna sonare Acc. fr., exclamare maius Ci., maximum exclamare Pl.

5. časovno velik = dolg, znaten: menses V., anni Lucr., magnum sol circum volvitur annum V., triginta magnos volvendis mensibus orbīs (sc. annorum) explebit V., magno tempore Petr., Iust. v dolgem času, magno post tempore Iust. po dolgem času; occ.: magnus annus, quo eadem positio caeli siderumque rursum existet Ci. veliko leto, svetovno leto (tj. doba 12.954 let). —

II. metaf.

1. velik = znaten, pomemben, príličen, precejšen, znamenit, imeniten, tehten, važen: mercatura Ci. velika, razsežna (naspr. mercatura tenuis), magna et ampla negotia Ci., magni ali maximi ludi Ci. velike igre (v Rimu so jih obhajali vsako leto 7. septembra), magnae parvaeque res Enn. dejanja, dela, magnae res T. pomembne stvari, pomembne zadeve, magnas res gerere N. velike (pomembne) uspehe doseči (dosegati), maiores res appetere N. težiti, stremeti za višjim(i stvarmi), maximae res Ci. glavne, zelo pomembne, velevažne stvari (zadeve), causa Ci., magnae et graves causae Plin. iun., m. iudicium Ci., m. testimonium Ci. znamenito, mogočno, častno, m. casus C. posebno, srečno naključje, tako tudi: magnae fuit fortunae C., toda: saepe parvis momentis magni casus intercedunt C. znamenite spremembe sreče, res magnum habet casum Plancus in Ci. ep. nemajhna nevarnost, quod maius est (kot vrinjeni stavek) Ci. kar je še več, kar ima še večji pomen, tako tudi: quod maximum est Fl.; pogosto s stranskim pomenom: težavno, težeče, nevarno, pri čemer je še poseb. razvidna teža, težavnost: magnum onus, magnus labor Ci., magnum opus et arduum Ci., prim.: id magnum et arduum est Ci., quod eo maius est illi Ci. težje, bellum magnum et difficile Ci. ali bellum magnum et atrox S., vectigalia m. Ci., rei publicae magnum aliquod tempus Ci. ali maximum rei publicae tempus Ci. (zelo) nevaren (odločilen) čas ali položaj, lahko tudi pl. maxima rei publicae tempora (gr. μέγιστοι καιροί) Ci.; magnum est z inf. velika, težka naloga je, težko je, ni lahko: Ap., eicere nos magnum fuit, excludere facile est Ci. ep., magnum est efficere, ut quis intellegat, quid sit illum verum Ci.; s sup.: haud magna memoratu res est L.; subst.: magna dii curant, parva neglegunt Ci., maiora concupiscere N. po višjem, za višjim, maiora moliri in urbe Suet., illa maxima et amplissima Ci.; pesn. (o letu in letnih časih glede na letino) zelo rodoviten: annus Lucan., Stat., maior autumnus Mart.

2. velik glede na moč, veljavo, zasluge idr., visok, vzvišen, ugleden, veljaven, vpliven, imeniten, velmožen, mogočen, bogat: propter summam nobilitatem et singularem potentiam magnus erat Ci., homo summae potentiae et magnae cognationis C. z imenitnim sorodstvom, potentior et maior N. z več moči in ugleda, magni pueri magnis e centurionibus orti (iron.) H., magnus pater, eques, adiutor H., tellure marique magnus H., sacerdos V. častitljivi, praetor maximus (v najstarejših časih = dictator) L., magna manus Iovis H., magnus Iuppiter H., Iuppiter optimus maximus Ci. najmogočnejši, najvišji, Mater magna (= Cybele) Ci., magni di V. (o samotraških bogovih zaščitnikih), Pompeius Magnus Ci. idr. ali Alexander Magnus N. idr. Veliki (kot častni priimek), magnus in hoc bello Themistocles fuit neque minor in pace N. Temistoklov ugled je bil velik, magni reges N. odlični, veliki, nemo vir magnus (velik mož) sine adflatu divino fuit Ci., nec pietate nec bello maior V., magnus et clarus, clarus et magnus Ci. idr., civitas magna atque opulenta S., oppidum magnum atque valens S., maximam hanc rem (državo) fecerunt L.; subst. m.: nulla aut magno aut parvo fuga leti H., cum magnis vixisse H., maiorum fames H., adversus minores humanitas, adversus maiores reverentia Sen. ph., maximi imique Sen. ph. najvišji in najnižji; occ. prevelik: Alexander orbi (sc. terrarum) magnus est, Alexandro orbis angustus (pretesen) est Sen. rh.; v slabem pomenu velik v premetenosti, premeten, prekanjen, zvit: nebulo Ter., fur Ci.

3. velik v svojem mišljenju, glede na duh, srce, velikodušen, veledušen, širokosrčen, velikosrčen, blagosrčen: fuit et animo magno et corpore N., animo magno fortique sis Ci. (prim.: magno pectore praesentit curas V., mens maior humanā Sil.), animo magnus, maior imperio Plin., quo quis maior, magis est placabilis irae O.; v slabem pomenu bahav, prevzeten, veličàv (velíčav), ošaben: ita magni atque humiles sumus Ter.; (glede na govorjenje) poveličujoč, ponašajoč se, vznesen, bahav: lingua (= gr. μεγάλη γλῶσσα) H., magna verba (= gr. μεγάλοι λόγοι) V., Sen. ph., maxima verba Pr., dixerat ille aliquid magnum V. nekaj drznega, magna loqui (= gr. μέγα εἰπεῖν, μέγα μυϑεῖσϑαι, μεγάλα λέγειν) O., Tib. širokoustiti (se), hvali(sa)ti se.

4. velik po svoji notranji sili, silen, hud (poseb. o afektih, strasteh, čustvih): amor, furor, ira V., dolor C., voluptas Ter., gaudium S., cura, spes, offensio N., periculum C., maximum periculum Ci., labor H., morbus Cels., morbus maior Cels. (o božjasti), adulteria, inimicitiae T. presenetljiva, pozornost vzbujajoča, maior alacritas studiumque pugnandi maius C., ingenium Ci., indoles H., Stat., maius malum est hoc Sen. ph.; occ. (o besedah, izražanju) krepek, pretiran: verba magna, quae rei augendae causā conquirantur L., magnis sermonibus res secundas celebrare L., magnae minae Ci., magna illa consulum imperia S. stroga; poseb. in maius celebrare S. ali extollere T. preveč, fama in maius vero ferri solet L. se povečuje, gre čez mero (meje) resnice, in maius credi T. se šteje za huje (slabše), tako tudi in maius componere S., L., H. ali audere Iust. pretira(va)ti, in maius nuntiari T. pretira(va)ti, pretirano sporočati; toda: vim temperatam di provehunt in maius H. pospešujejo, naklanjajo uspeh.

Māgnus -ī, m Mágnus = Veliki

1. rim. priimek in častni priimek (prim. māgnus II. 2)

2. Flavius Magnus Flavij Magnus, l. 354 po Kr. vicarius Africae: Cod. Th.

3. Vindaonius Magnus Vindaonij Magnus, advokat, l. 373 po Kr. comes sacrarum largitionum, 375—376 mestni prefekt v Konstantinoplu: Cod. Th.

4. Magnus Magnus, Galec iz Narbone, l. 458 po. Kr. magister officiorum, 458—459 praefectus praetorio Galliarum, l. 460 konzul: Sid.

Māgo -ōnis, m (Μάγων) Mágon

I. punsko ime. Znani so

1. Magon Veliki, kartažanski vojskovodja okoli 550—500, začetnik dinastije Magonidov, utemeljitelj kartažanske moči: Iust.

2. najmlajši Hanibalov brat, kartažanski vojskovodja, ki se je uspešno bojeval v severni Italiji in Hispaniji od 206 do 203, umrl l. 193 v Antiohu ob sardinski obali, pri vračanju iz Kartagine: L., N., Aur.

3. Kartažan, ki je po 1. punski vojni v punskem jeziku napisal delo o poljedelstvu v 28 knjigah; delo so po odločitvi senata pod vodstvom Decima Silana prevedli v latinščino: Varr., Ci., Col.

4. kartažanski admiral, ki je l. 279 pomagal Rimljanom pri Ostiji v boju s Pirom: Iust., Val. Max.

5. Barkid, Hanibalov sorodnik: L.

6. Hanibalov poslanec l. 215 h kralju Filipu Makedonskemu: L.

7. Samnit, ki je l. 212 osvojil Turije: L.

II. mesto in pristanišče otoka Insula minor (zdaj Menorca v Balearih): Plin.

magūdaris (magōdaris), acc. -īm, f (gr. μαγύδαρις) bot. steblo, po drugih seme, po tretjih sok rastl., imenovane laserpicium: Plin.

Malaricus -ī, m Malárik, po rodu Frank, tribun; l. 363 po Kr. je odklonil službo poveljnika konjenice (magister equitum) per Gallias: Amm.

male-dīcō -ere -dīxī -dictum (ixpt. male in dīcere) hudo, grdo govoriti o kom, opravljati, sramotiti, zasramovati, (raz)žaliti, (o)klevetati, (o)psovati, (o)zmerjati, (o)grditi koga, preklinjati (naspr. bene dicere); abs.: Fl., Ter., quis illo, qui maledicis, impurior? Ci., cupidus maledicendi Q. željan klevetanja; z dat.: Ter., Suet., cum Epicurus Aristotelem vexarit contumeliosissime, Phaedoni Socratico turpissime maledixerit (po drugih: male dixerit) Ci., m. Christo Plin. iun.; z acc.: Petr., Tert.; pass. impers.: indignis si maledicitur, maledictum id esse duco Pl., qui nobis maledictum velit Ter.; ločeno: ante hos sex menses male, ait, dixisti mihi Ph. — Od tod adj.

1. pt. pr. maledīcēns -entis sramoteč, preklinjajoč, psujoč, zmerjajoč, prostaški, žaljiv, klevetajoč, obrekujoč, opravljajoč, opravljiv, sramotilen, zlogolk, zlogolčen: ut nunc sunt maledicentes homines Pl., at ego maledicentiorem quam te novi neminem Pl., maledicentissima civitas Ci., maledicentissimus liber Gell., maledicentissima carmina Suet.

2. pt. pf. maledictus 3 preklet: Vulg., Tert.

maleficium (starejše malificium) -iī, n (maleficus, malificus)

1. zločin(stvo), hudodelstvo, malopridnost (naspr. beneficium): Suet., m. admittere, committere, facere Ci., cetera maleficia tum persequare, ubi facta sunt S., veteribus benefactis nova pensare maleficia L.

2. sovražnost, poškodba, (o)škodovanje, prizadeta škoda: sine ullo maleficio C., sine maleficio et iniuriā transire C., ab iniuriā et maleficio temperare C., se non maleficii causa (s sovražnim namenom) ex provincia egressum C.; meton. škodljive živali (živalce), škodljivci, mrčes: Plin.

3. occ.
a) goljufija, goljufanje, prevara, varanje, sleparstvo: Q., Plin.
b) čarovnija, čarodejstvo, čarovno dejanje, bajilo, čarovno sredstvo: alia maleficia (po drugih: malefica), quīs creditur animas numinibus infernis sacrari T., devotionibus ac maleficiis quidvis efficere posse Ap., magica maleficia Ap., carminum maleficia Isid.

male-ficus (starejše mali-ficus) 3, adv. -ē (male oz. malum in facere)

1. hudobno ravnajoč, zlo povzročajoč, zločinski, hudodelski, malopriden, brezbožen: mores Pl., homines Ci. zločinci; superl.: maleficentissimos incolumes praestitit Suet., malefice agere Pl. delati drugim v škodo, ravnati kakor malopridneži.

2. zavisten, sovražen, škodljiv, kvaren, slab: Amm., maleficam naturam nactus est in corpore fingendo N., bestia piscibus malefica Plin., m. sucus Vitr., superstitio Suet.

3. occ. čarodejen; od tod subst.
a) maleficus -ī, m čarodej(nik), čarovnik: Cod. I., Cod. Th.
b) malefica -ae, f čarodejka, čarovnica: Lact.; maleficum -ī, n čarovnija, čarodejstvo, čarovno dejanje, bajilo, čarovno sredstvo: alia malefica (po drugih: maleficia), quīs creditur animas numinibus infernis sacrari T.

male-suādus 3 (ixpt. male in suādus) slabo svetujoč, zvodljiv, zapeljujoč, zavajajoč: illa hanc corrumpit mulierem malesuada vitilena (po drugih: viti plena) Pl., fames V., interpres Sid., malesuadi pocula succi Paul. Nol.

Māliacus sinus (κόλπος Μαλιακός) Málijski zaliv v jugozahodni Tesaliji nasproti Evboje, imenovan po Malijcih (Μαλιεῖς, Μηλιεῖς), ob njem živečih prebivalcih (zdaj Zeitunski ali Isdinski zaliv oz. Zeituni): L., Plin., Mel.; tudi dežela, ki leži ob tem zalivu: suis, qui per Maliacum sinum veniebant, occurit L., ducere tum porro in sinum Maliacum coepit L.; od tod ferit amne citato Maliacas Spercheos aquas Lucan. malijsko vodovje = valovje Malijskega zaliva. — Od tod adj. Māliēnsis -e ob Málijskem zalivu ležeč, málijski: ager Maliensis L. (na njem so Termopile). Mālius 3 málijski, Málijskega zaliva: lympha Cat.

Mallobaudes -is, m Malobávd

1. Frank, l. 354 po Kr. tribunus armaturarum: Amm.

2. Malobavd, comes et rex Francorum: Amm.

mālobathron in mālobathrum (mālabathrum) -ī, n (izpos. gr. τὸ μαλόβαϑρον, skr. tamālapat(t)ram „list (rastline) tamale“)

1. bot. divji cimet, tamala (Laurus cassia Linn.) ali (po mnenju drugih) bétel (Piper betle Linn.), indijska (po Plin. tudi v Siriji rastoča) samorasla rastl., iz katere so pridobivali dragoceno mazilno olje: Plin., Sid.

2. meton. mazilno olje iz divjega cimeta (ali betela): H., Cels., Plin. — Od tod adj. mālobathrinus 3 (gl. mālobathrinus).

malus 3 (iz indoev. *(s)meHlo-, *(s)moHlo-, *(s)məlo- majhen, sor. s sl. mali, got. smals majhen = stvnem. smal = nem. schmal = ang. small, gr. μῆλον drobnica; pomen „slab“ torej pogosto izhaja iz pomena „majhen“, „malo“), komp. se nadomešča s pēior -ius, superl. s pessimus 3. Slab v najširšem pomenu besede = gr. κακός (naspr. bonus)

1. nravno, moralno slab, hudoben, zloben, zločest, malopriden, malovreden, brezbožen, hudodelski, pokvarjen, zlonameren, zlohoten, nenraven, nemoralen, nečist, zavržen: Suet., Gell., Fl. idr., mens Ter., Q., animus Ter., ingenium malum pravumque S., Plin. iun., fraus N., dolus, facinus, consuetudo Ci., mala cogitatio conscientiaque animi Ci., in mala causa iudicium timendum est Ci., mali mores S., princeps T., servus Q., puella Pr., pueri boni malique Cat., non m. ancilla Pl., m. adultera Cat., mater Ter. samogoltna, lakomna, pohlepna, požrešna, peior an ignavior sit, deliberari non potest S., pessimus atque optimus vir Q.; včasih
a) v blažjem pomenu zvit, premeten, hudomušen, navihan, nagajiv, pregnan: o hominem malum Pl., delituit mala Pl., puellae pessimae Cat. hudobne, poredne, včasih pa
b) kot pridevek hudobnežev, ki okrepi pomen besede same: mali fures H. lopovski. Kot subst. m. malus -i, m hudobnež, zlobnež (poseb. v pl.): Ci. idr., malus aut fur H.: mala -ae, f hudobnica, zlobnica: malarum mala disciplina Pl. Ker je bilo domoljubje nravna dolžnost, so politične nasprotnike označevali kot mali (cives) zlomiselneži, zlovoljneži, zlonamerneži, pokvarjenci, zlobno misleči, demagogi, somišljenike pa kot boni (cives) dobromiselneži, dobronamerneži, poštenjaki, dobro misleči: mali atque scelesti S., bonos et malos lubidinose interfecit S., ab optimatibus reprehendebatur, quod parum odisse malos cives (= ljudsko stranko) videretur N., toda: Epaminondas neque malos (= plemiško stranko) defendere neque impugnare volebat N.; occ. neresničen, nezanesljiv, nepošten, nezvest, zahrbten, kovaren, kovarski, spletkarski, rovarski: auctor Ci., Grai V., ratio H., malā fide agere cum aliquo Cl., pudor H. ali ambitio S., H. napačna, ob nepravem času, (dôbi) neprimerna.

2. fizično ali umsko slab, malo (nič) prida, ne(upo)raben, nesposoben, brezkoristen, pomanjkljiv, nepopoln, napačen, grd, nespodoben: mala tu merx es (kot psovka) Pl., haud malum huic est pondus pugno Pl. nemajhna, aper, vinum H., herbae Ca. plevel, loquendi consuetudo Ci., malum et inconstans in eligendo genere dicendi ingenium (okus) Q., mala et imbecilla vox Q., verba sua natura bona aut mala Q., mali versūs H. slabi, grdi, nespodobni, iznakaženi, poëta Ci. idr., philosophi minime mali, sed non satis acuti Ci., sutor Ph., res publica S. izprijena, pectora bello (dat.) mala Sil. nesposobna za vojno, bojazljiva; occ.
a) nesposoben za boj, bojazljiv, plah, boječ, strahopeten, brez poguma: iuxta boni malique, strenui et imbelles inulti obtruncati S., terra malos nunc educat homines aut pusillos Iuv.
b) slab glede na rojstvo, nizek, nizkega (neplemenitega) rodu: malo genere natus (naspr. bono genere n.) Corn., peioribus ortus L.
c) slab glede na videz, zunanjost, grd, nelep, nekazen, neprikupen: ancilla formā malā (prim. gr. κακὴ εἶδος) Pl., haud mala mulier Pl. prav nič napačna ženska, mancipium Ter., facies Q., ne crure malo, ne sit pede turpi H.; subst.: faciem in peius effingere Plin. iun. spačiti.

3. slab glede na učinek, razmere ali stanje, hud, zèl (zla, zlo), nadležen, težeč, neugoden, neprijeten: maeror Pl., pudor H. (= gr. αἰδὼς κακή), libido L. umazana, gnusna, valetudo Ci., Sen. ph., fuisse malā mente Tib. ne prave (zdrave) pameti (v nasprotju z m. mens Ter., Q. (gl. pod 1.)), tussis Cat., scabies H., cum aeger peior fiat, cum (sc. aegroti) pessimi fiunt Cels. ko je bolniku huje, ko je bolnikom najhuje, aetas Pl. huda, težeča starost (naspr. bona aetas mladost), tempestas H., tempestates Ca., tempestas melior, via peior H., falx V. top(a), skrhan(a), odor H., Cels., nuntius Ci., rumor H., fama (= gr. κακὴ δόξα) S., malam opinionem habere de aliquo Ci., videte nunc, quam versa in peiorem partem sint omnia Ci. kako se je vse obrnilo na slabše, rapere in peiorem partem Ter. na hudo obrniti (obračati); subst.: in peius ruere V. slabšati se, postajati hujše, in peius mutari Q. (po)slabšati se, in peius detorquere Sen. ph. v hudo; mala res kazen, pokora: malam rem merere Pl., malam rem sibi arcessere, quaerere, reperire Pl. kazen priklicati, kazen si nakopati, malam rem alicui dare Pl. kaznovati, natepsti, pretepsti, naklepáti koga (da bo doumel), abi in malam rem Pl. pojdi se solit, vrag te vzemi; occ.
a) škodljiv, kvaren, slab, poguben, nevaren: oppeto malam pestem Poeta ap. Ci., morbus, vulnus, curatio Cels., m. copia (škodljivo obilje) stomachum sollicitat H., virus V., gramina V. ali herbae Tib. strupene, cicuta, dapes H., ite in malas aras Cat. nezdrave, pogubne, furis manus Cat., facinora S. idr., artes S. pogubna sredstva, exemplum S., pessimum facinus peiore exemplo admittere L., malo more S. s kvarnim (škodljivim) ravnanjem.
b) sramotilen, zasramovalen, psujoč, zmerjajoč, zbadljiv: lingua Petr. „strupen“, pri V. = bajajoč, urekajoč, carmen H. sramotilna pesem, toda na Tab. XII = bajajoča, urekajoča pesem, verba (= gr. κακοὶ λόγοι) Pl., Cat. (v nasprotju z mala verba Q. (gl. zgoraj pod 2.)), fabula Cat., querimoniae H. sramotne, nizkotne.
c) neugoden = nesrečen, žalosten: pugna Ci. idr., proelia Fr., exitus S., arbitrium (volitev, izbira) L., fatum Cat., res S. žalosten, hud položaj; poseb. o usodi in vsem, kar je z njo povezano neugoden, zlonosen, zlokoben, zlovešč: auspicium Pl., Ci., avis, ales H. zlovešča ptica = neugodna (zla) usoda. Pesn. malum = male: ne gallina malum respondet dura palato H. Subst. malum -ī, n (= gr. κακόν, naspr. bonum)

1. fizično ali duševno zlo, ki se drži kakega telesa, hiba, napaka, motnja, slabost, pomanjkljivost, pogrešek, poseb. trpljenje, bolezen: corporis, stomachi Cels., mala ventris Cels., bona malaque corporis Suet., mirifice est a te nactus utrumque malum (sc. protin in smrad po kozlu) Cat., maximum pervigiliae malum Iust., bona aut mala S. vrline (odlike) ali napake, cum tua tu videas oculis mala lippus inunctis H., m. publicum S. splošna (obča) pregreha, mala nequitiae Ph., Iuv., m. magnum est hoc, quod non possum tibi ostendere Sen. ph.; o umetniških (pesniških) hibah: dum mea delectant mala me H.

2. (s superl. pessimum -ī, n) hudo, zlo, ki prihaja od zunaj, beda, nadloga: mors non est in malis Ci., cum serperet in urbem infinitum malum Ci.; occ.
a) okvara, kvar, škoda, nesreča, pogibel, poguba, uničenje: m. dare Pl. škodo storiti, prizade(va)ti, ut in parcendo uni malum publicum fiat L. da nastane (se prizadene) državi škoda, malo rei publicae S. državi v škodo, nesrečo, pogubo, malo cum tuo Pl. v tvojo nesrečo, nimium felix malo suo Vell. v svojo nesrečo, malo est alicui (aliquid) Pl., Ci., N. komu je (kaj) v škodo, komu škoduje, pessimo publico (aedificare, facere idr.) Varr., L. idr. v največjo škodo za državo, mala civilia C., diuturnitas externi mali (= vojne) N., super haec mala Iust. nesreča v vojni, nihil mali accidisse Scipioni Ci.
b) nezgoda: m. inopinatum C., hoc malo perturbati C.
c) stiska, nuja, sila, nevarnost: m. anceps S., magnum malum est, ubi … Cels., aeger in malis est Cels. bolniku gre slabo.
d) kazen (tepenje, udarci, gnjavljenje, nadlegovanje, muka, mučenje, peza): malo domare aliquem L., pudore magis quam malo (s kaznovanjem) exercitum coërcebat S., alicui malum minitari L. ali minari Pl., Ter., malum habere Pl., Ci., Sen. rh. kazen trpeti, hudo se goditi komu, malum dare alicui Ter. kaznovati (naklepáti, natepsti, pretepsti) koga, naložiti jih komu, da si bo zapomnil, dabitur malum Ter. huda ti bo predla, sine malo (brez tepeža) fateri Ter., malo cogi Ter., vi, malo, plagis adduci Ci., malum militibus meis, nisi quieverint L. vrag vzemi moje vojake.
e) hudodelstvo, zločin(stvo), zločinsko dejanje: inritamenta malorum O. k zločinom, fama veterum malorum V.
f) huda (sramotilna, groba, žaljiva) beseda, psovka: mala alicui dicere Cat., Tib., mala ali omnia mala alicui ingerere Pl.
g) meton. (o živalih) škodljiva žival, škodljivec, deželna nadloga: Plin.

3. (kot vzklik nejevolje, razdraženosti) gorje ti!, za vraga!, k vragu!, presneto!, da bi te vrag!, vrag naj te pocitra!, hudirja!, bes te lopi (plentaj)!, ti para ti!, šment in plent!, ti šment ti!, šment nazaj!: quae, malum, amentia te coëgit? Cu., quae malum est ista tanta audacia atque amentia? Ci., quid tibi, malum, hic ante aedes clamitatio est? Pl.; v blažjem pomenu: za božji svet (čas)!, za božjo voljo!: quae, malum, ratio est, expertis alia experiri L. — Adv. male, komp. pēius, superl. pessimē

1. fizično ali nravno slabo, hudo: m. olere Ci. idr., m. vestitus Ci., m. vivere Ci., H. siromašno živeti, biti siromašen, m. mori Plin. iun. ves v bolečinah, animo m. est Pl. slabo (hudo, medlo, težko) mi je, peius, pessime mihi erat O., Pl. huje, zelo (prav) hudo mi je bilo (postalo), animo m. fit Pl. slabo mi postaja, animo m. factum est huic miserae Pl. slabo ji je postalo, omedlela je, animo m. factum quam perhibetur Lucr. kar se v navadnem življenju imenuje omedlevica, animo m. est Ter., pa tudi = za zlo (malo) štejem, mrzi mi, zoprno (ogabno, gnusno) se mi zdi, hoc male habet animum Ter. mu je zoprno, mu mrzi, se mu gabi (gnusi); m. est alicui slabo se godi komu: m. mihi esse malo quam molliter Sen. ph. raje slabo živim kot … , numquam tam m. est Siculis, quin aliquid facete … dicant Ci.; od tod zakletev: m. sit alicui! Ci. zlo mu bodi! vrag ga vzemi (nesi, pocitraj)!, peius victoribus Sequanis quam Aeduis victis accidisse C. huje (slabše) se je dogodilo, o factum m. de Alexione! Ci. oj, kakšna bridka usoda je doletela Aleksiona!, o factum m., o miselle passer! Cat., Lacedaemonios m. et iniuste facere N. ne ravnajo prav niti pravično, alicui m. facere Pl., Ci. hudo (jo) komu zagosti (nagajati) ali (pri Ci.) storiti (delati) komu krivico, aliquem m. accipere verbis Ci. sprejeti koga z neprijetnimi besedami, osorno nagovoriti koga, toda aliquem m. accipere (sc. v vojni) N., Lentulus ap. Ci. hudo (trdo) prije(ma)ti koga, storiti komu kaj hudega, m. habere aliquem Sen. ph. hudo nagajati komu, hudo (grdo) ravnati s kom, agmen adversariorum m. habere C. nadlegovati, suppliciis m. habeor C. telesne kazni (muke) me zdelujejo (izčrpavajo, slabijo), m. agere Ci. napačno pot ubrati (pri tožbi), tako tudi: m. sponsionem facere Ci., pessime agitur cum aliquo Ci. hudo se godi komu, na slabem je kdo, m. loqui, m. dicere Ci. obrekovati, opravljati, grditi, alicui m. dicere, loqui Pl. koga opravljati, obrekovati, grditi, m. loqui de aliquo Suet. opravljati, ogovarjati koga, govoriti čez koga, hudo (grdo) govoriti o kom; k temu kot pass. m. audire Ci. uživati slab sloves, biti na slabem glasu, biti razvpit; de aliquo m. existimare N., Sen. ph. ali sentire Ci. ali cogitare Caelius in Ci. ep. ali opinari Suet., m. consulere alicui N. slabo svetovati komu, slabo (po)skrbeti za koga, pessime consulere in aliquem Ter., m. mereri de aliquo Ci. slabe usluge si pridobi(va)ti za koga, slabo biti zaslužen za koga, m. velle alicui Pl. zlo (hudo, slabo) želeti komu.

2. glede na učinek, uspeh
a) slabo, s slabim uspehom, neuspešno, neugodno, nesrečno, v (na) škodo, v pogubo: m. rem gerere N. = m. pugnare L., S., rem peius administrare N., vident tuos labores … m. cecidisse Ci. da so se izjalovili, da niso imeli uspeha, quae res m. tibi vertat Ter., m. interpretari beneficium fortunae Sen. ph. neugodno, fungis male creditur H., m. impendere Petr. zapravljati na škodo hišnega gospodarstva, naves errabundae m. vagabantur Auct. b. Afr., m. nobile lignum Petr. v pogubo (Rimljanom); preg.: m. parta m. dilabuntur Ci. = „kakor pridobljeno, tako izgubljeno“, „krivično pridobljeno blago je kratkega veka“.
b) neuspešno, brez uspeha, zastonj: ab insomni dracone m. custodita (po drugih concustodita) poma O., Acr., m. sublato ense O.
c) pri glag. eluere Ci. ep., emere, redimere Ci., conciliare, conducere Pl. = drago, pri vendere Ci. = poceni.

3. (glede na kraj ali čas) na napačnem kraju (mestu), na nepravem (neprimernem) kraju (mestu): m. si palpere H., m. salsus H., m. feriati Troes H., m. sedulus O., m. sollers Amm.

4. metaf. glede na mero in stopnjo neprimerno, torej preveč ali premalo.
a) preveč, (pre)silovito, (pre)hudo, zelo: calceus m. laxus H., m. superbus H., m. parvus H. dosti premajhen, Sulcius acer ambulat et Caprius, rauci male cum que libellis H. ali m. dispar H. ali insulsa m. et molesta Cat. popolnoma, m. dicax Pl., Macr. porogljiv, zasramujoč, m. pertinax studium vincendi Prud., m. mulcatus Ci., Ph. dodobra, m. tussire H. hudo kašljati, m. nocens O., animo m. fracto Suet. docela nezavesten (nezaveden, omamljen), m. timere Ter., male (pessime) metuere Pl., m. odisse C. in Ci. ep., peius odisse quam … Pl., Ci., alter Mileti textam cane peius (bolj) et angui H.
b) premalo, komaj, ne: civitas m. pacata Ci., scuta m. tegebant Gallos L., m. densatus agger L. ne dovolj gost, ossa m. tecta O., m. haerere, m. sustinere arma L., duae m. plenae legiunculae L. nepolnoštevilni, m. percepti fructus Ci. v nezadostni meri, digitus m. pertinax H. ne posebej se upirajoč, m. viva caro O., m. fortes undae O., m. sanus Ci., Sen. ph. ne prav pameten, maloumen, kratkoumen, nespameten, neumen, brez preudarka, pri V. = otožen, težkih misli, m. gratus O. nehvaležen, m. fidus T. nezanesljiv, m. parens H., Sen. ph. nepokoren; occ. le navidez(no): m. dormiens, m. repugnans Petr., m. laeti Val. Fl. s hlinjenim veseljem.

Māmercus -ī, m (osk. = lat. Mārcus; iz Māmers) Mamêrk

1. v mitologiji sin Marsa in Silvije.

2. vodja roparskih krdel v južni Italiji, pozneje tiran v Katani, premagan od Timoleonta: N., L. epit.

3. rimsko ime, poseb. Emilijevega rodu, npr. Mamercus Aemilius Scaurus Mamerk Emilij Skaver, pesnik za časa Tiberija: T.

4. po Fest. osk. obl. imena Marcus: Mamercus praenomen Oscum est ab eo, quod hi Martem Mamertem appellant.

Māmers -ertis, m (po Varr. in P. F. v sab. in osk. jeziku = Mārs) Mámers (Mamért = Mars). — Od tod adj. Māmertīnus 3 Mamersov (Mamertov = Marsov), mamertinski, mamerški; subst. Māmertīnī -ōrum, m Mamertíni = Mamertovi (= Marsovi) sinovi. Tako so se namreč (menda zaradi svojega junaštva) imenovali odpuščeni oskijski najemniki, ki so se l. 282 polastili sicilskega mesta Mesane ter se v njem dolgo držali z rimsko pomočjo; to pa je bil povod za prvo punsko vojno: Ci., L.; od tod adj. Māmertīnus 3 = mesánski: civitas Ci. = Mesana, amphora Mart.

Māmūrius -(iī) Veturius -iī, m Mamúrij Vetúrij, kovač, ki je (kot pravi salijska pesem) izdelal mesečne ščite (ancilia): O., Pr.; toda po Varr.: itaque Salii quod cantant „mamuri veturi“, significant memoriam veterem.

mancipium (stlat. mancupium) -iī, n (mancipāre, mancupāre; prim. lībra)

1. pravzaprav prijetje z roko v navzočnosti petih prič, da se pravilno in pravnoformalno pridobi lastninska pravica do prijete stvari, pravna pridobitev lastnine, pravi (pravnoformalni) nakup: Varr. idr., lex mancipii (mancipī) Ci. kupna pogodba, mancipio dare Ci. po pravilni kupčiji oddati, prodati, v last dati (pren.: Lucr., Sen. ph.), mancipio accipere Pl., Ci. z nakupom prenesti nase.

2. meton.
a) lastninska pravica, last: sui mancipii esse Brutus in Ci. ep. biti samosvoj (samostojen, neodvisen), biti sam svoj (gospod), esse in alicuius mancipio Gell. biti last nekoga, ius mancipii Ci. lastninska pravica, res mancipī (gen.) Ci. stvari, do katerih je po rim. pravu kdo lahko imel popolno lastninsko pravico, stvari, podvržene pravilni kupčiji (naspr. res nec mancipī; res mancipi so bila vsa zemljišča, ki so imela ius Italicum, sužnji, vprežna in tovorna živina; vse drugo je bilo nec mancipī: G.), emptiones, quae mancipī sunt Plin.; pren.: iurat se fore mancipii tui O. da hoče biti ves tvoj.
b) (po pravilnem nakupu, prav kupljen) suženj ali sužnja: Pl., Ter., Varr., Ci., Plin., Sen. ph., mancipia argento parata L., mancipiis locuples eget aeris Cappadocum rex H.; pren.: m. omnis Musae Petr. zvesto vdan.

mandō¹ -āre -āvī -ātum (manus in dare, torej = v roko dati)

1. izročiti (izročati), preda(ja)ti, poveriti (poverjati), (pre)pustiti ((pre)puščati), da(ja)ti: epistulam Pl., bona fidei alicuius Ter., aliquam (filiam) viro Pl. omožiti, zamož dati, honores ali magistratūs Ci. (držpr. t.t.) podeliti (podeljevati), ceteris imperatoribus imperia mandata esse Ci., m. aliquem aeternis tenebris Ci., corpus humo m. V. zemlji izročiti = pokopati, semen terrae m. Col. sejati, harennae semina m. O., hordea sulcis m. V., se fugae m. C. ali vitam fugae m. Ci. bežati, salutem alicui m. O., aliquem vinculis m. Ci. zapreti, forum siccis H. odkazati, ex animis mentibusque Ci. vtisniti si v srce in glavo, memoriae Ci. zapomniti si, pomniti, na izust (na pamet) se naučiti, pa tudi = potomstvu izročiti (izročati), zapustiti (zapuščati): L., litteris Ci. zapisati, na papir dati, scriptis, historiae, versibus Ci., fruges vetustati Ci. dolgo hraniti, pustiti, da se postarajo, caput clavae Sen. tr. nasloniti na kij, aliquem mālis (sc. māla -ae) Acc. fr., Lucr. pogoltniti, požreti, pestis mandata hostili manu Enn. fr. „pogibel, ki mi jo je izročila sovražna roka“, poguba od sovražne roke (ki jo na nek način hranim).

2. naročiti (naročati), da(ja)ti napotek (napotke), ukaz(ov)ati, vele(va)ti, da(ja)ti vedeti, sporočiti (sporočati): Rhodiaca vasa mandavi (sc. emenda) Ci. sem naročil, excusationem Suet., adoptionem Iust. veleti, da se postavi dedič prestola, alicui parricidium Sen. rh., tibi de nostris rebus nihil sum mandaturus per litteras Ci. ep., arcanum nefas Stygias ad undas Lucan., si quid ad uxores mandarent Fl., res mandata Ci. naročilo, nalog; s finalnim stavkom: Pl., huic mandat, Remus adeat C., mandat Sopatro, ut (sc. signum) demoliatur Ci., Trebonio mandaverat, ne … pateretur C.; poklas. z ACI: Suet., Iust., Eutr.; redko z inf.: Mart., mandavit Tigranen Armeniā exturbare T.; z acc. in gerundivom: Suet., cum principes (sc. Alcibiadem) … interficiendum insidiis mandassent Iust. — Od tod subst. pt. pf. mandātum -ī, n

1. naročilo, nalog, povelje, ukaz, napotilo, napotek: mandato meo Ci., mandata publica Ci., mandata Neronis de nece sua ad procuratores clam missa T., cum litteris mandatisque ad Catilinam missi Ci. s pis(me)nimi in ustnimi naročili (ukazi), mandata edere N., mandata dare alicui ad aliquem Ci., mandata interficiendi Pisonis centurioni dare T., dare alicui mandata, ut … Ci., dabit mandata reverti O., mandata exsequi, efficere Ci. ali facere Cu. ali perficere L. ali peragere Lucan., mandata reffere C. prinesti; v dobesednem (prvotnem) pomenu „vročilo“ = „vročena stvar“ še pri H.: mandata (v roke dani zavitek) frangere.

2. occ.
a) cesarski ukaz: Plin. iun., Traianus in Plin. iun., Front.
b) pogodba, po kateri se kdo zaveže, da bo brezplačno poskrbel za naložen mu posel: iudicium mandati Ci. zaradi neizvršenega naročila, zaradi neizpolnitve pogodbe, tako tudi actio mandati Icti., mandati condemnari Icti. zaradi neizpolnjene pogodbe.

mānēs -ium, m (iz stlat. mānus 3 dober, torej = dobri [duhovi]; prim. māne)

1. duše rajnih (pokojnih), sence umrlih (pokojnikov, rajnikov), mani, ki so jih po božje častili; od tod: dii manes L., Ci., Tab. XII, manibus divis mactatus ali manibus divis inferias mittere Lucr.; sg. manem deum Ap.; abs.: L., H., O. idr., poenis coniuratorum manes expiare Ci.; pl. manes se uporablja tudi za dušo enega pokojnika: H., Sen. rh., Suet., manes Anchisae, coniugis V., m. Verginiae L.

2. meton.
a) bogovi podzemlja, oblast podzemlja, sploh podzem(elj)ski svet, podzemlje: O., Styx atra videt manesque profundi V., haec manīs veniet mihi fama sub imos V., iam te premet nox fabulaeque manes V.
b) podzem(elj)ske, peklenske kazni, peklenske muke, peklensko trpljenje: Stat., Aus., quisque suos patimur manes H.
c) (redko) mrtvec, umrli, mrlič, zemeljski ostanki, truplo: Plin., sepulcra diruta, omnium nudatos manes, nullius ossa terrā tegi L., id cinerem aut manīs credis curare sepultos? V., accipiet manes parvula testa meos Pr., inhumatos condere manes Lucan.