Franja

Maxentius -iī, m Makséncij, rim. cesar (306—312 po Kr.): Eutr., Aur., Lact. — Od tod adj. Maxentiānus 3 Makséncijev: milites Lact.

Opomba: A v prvem zlogu je morda dolg kakor v māximus.

Mēdī -ōrum, m (Μῆδοι) Médijci, pesn. tudi = Pêrzijci, Asírci, Párti: Ci., N., H., Cu., Iust. Sg. Mēdus -ī, m Médijec, pesn. tudi = Pêrzijec: N., H., Val. Fl. — Od tod subst. Mēdia -ae, f (Μηδία) Médija, dežela jugozahodno od Kaspijskega jezera med Armenijo, Partijo, Hirkanijo in Asirijo; glavno mesto Ecbatana: V., N., Plin., Iust.; adj. Mēdus 3 médijski, pesn. tudi = pêrzijski, asírski: Hydaspes V., acinaces H., flumen H. Evfrat, sagittae Pr.; Mēdicus 3 (Μηδικός) médijski, tudi = pêrzijski, asírski: vestis N., Cu., arbor Plin. pomarančno drevo, pomarančevec, oranževec, māla Plin. pomaranče, oranže, citrone, dea Aus. Nemezis, ki je iz paroškega marmorja; subst. Mēdica -ae, f (sc. herba, gr. Μηδική) médijska (iz Médije pripeljana) detelja, metéljka, lucérnka, nemška detelja (Medicago sativa Linn.): Ca., Varr., V., Plin., Col., Isid.

medicīnus 3 (medicus) zdravilski, zdravilen, celilen, medicinski: ars Varr., Hyg., Aug. ali res Gell. zdravilstvo, zdravilska umetnost, medicina. Od tod subst. medīcina -ae, f

1. (sc. ars) zdravilstvo, medicina: O., Ap., Cels., Suet., Amm., Aur., medicinam exercere Ci. ali facere Ph. ali factitare Asin. Poll. ap. Q. ukvarjati se z zdravilstvom (medicino), medicinam facere alicui Ci., Ph. zdraviti koga, medicinam facere huic morbo Pl. zdraviti bolezen.

2. (sc. officina) = gr. ἰατρεῖον zdravnikova ali ranocelnikova poslovalnica (soba, poslopje), bolni(šni)ca, klinika, zdravilišče, zdravilnica: Pl., Don., Porph.

3. (sc. res)
a) (v dobrem pomenu) zdravilna snov, zdravilo, lek, celilo: O., N., medicinam dare Cu. zdravilo da(ja)ti, zdraviti, medicinam adhibere Ci., poscunt medicinam vulnera Sil.; pren. zdravilo, lek = pripomoček, pomagalo zoper kaj: non egeo medicinā, me ipse consolor Ci., est profecto animi medicina philosophia Ci., laboris, periculorum Ci., furoris V., medicinam quaerere alicui rei Ci., exspectare medicinam temporis Ci., medicinam petere a litteris Ci.
b) (v slabem pomenu) strup, strupena pijača, strupena snov: Acc. ap. Non.

4. metaf.
a) izboljšava: si saucias recenti medicinā mordeat quaedam hiemis ruminatio Plin. novega, sicer izboljševalnega (koristnega) obrezovanja.
b) lepotilno sredstvo, lepotilo, ličilo, šminka: figurae Pr.

Mediōlānum -ī, n: T., Plin., Iust., Aur., Aus. in Mediolanium -iī, n: L., Suet.

1. Mediolán, Mediolánij, glavno mesto Insubrov v Tostranski (Cisalpinski) Galiji (zdaj Milano). — Od tod adj. Mediōlānēnsis -e mediolánski: Varr., Ci. idr.; subst. Mediōlānēnsēs -ium, m Mediolán(c)i, preb. Mediolana: Varr.

2. (v obl. Mediolānum) Mediolán (zdaj Saintes), glavno mesto Santonov v Galiji ob reki Karanton (zdaj Charente): Amm.

meditor -ārī -ātus sum (indoev. kor. *med- presojati, pretehtavati, izmišljati si; prim. gr. μέδομαι mislim na kaj, μήδομαι izmišljam si, μέδιμνος mernik, μέτρον mera, lat. modus, modius, modestus, moderare, got. mitan meriti)

1. premisliti (premišljevati), razmisliti (razmišlj(ev)ati) o čem, misliti, pomisliti (pomišlj(ev)ati) na kaj; z acc.: haec Pl., Ci., forum, subsellia, rostra curiamque Ci.; z de: consules de rei publicae libertate meditati Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Pl., mecum meditabar, quid contra dicerem Ci.; abs.: secum m. Pl.

2. misliti na kaj (kaj storiti, kako bi kaj storil), nameravati, naklepati, snovati, v mislih imeti kaj, v mislih ukvarjati se s čim, pripraviti (pripravljati) se na kaj; z acc.: nugas Pl., nescio quid nugarum meditans H., versus tecum meditare canoros H., causam Ter., Ci., te ut ulla res frangat, tu ut umquam te conligas, tu ut ullam fugam meditere Ci., nec furtivum Dido meditatur amorem V., m. longam absentiam T., alicui pestem Ci.; s praep.: ad rem, ad praedam, ad dicendum, ad huius vitae studium Ci.; adversus omnia Aur., in proelia V.; z inf.: meditor esse affabilis Ter., animo meditatur in Persas proficisci N., multos annos regnare meditatus Ci.; z ut: pol ego ut te accusem, mecum meditabar Pl.

3. vaditi, (iz)uriti se v čem, braniti se s čim, ukvarjati se s pripravljalnimi nauki, (na)učiti se kaj, proučiti (proučevati) kaj: cursuram ad ludos Olympios Pl., apud avios fluvios carmen Ap., citharoedicam artem Suet., arma Veg., simulatque candidatus accusationem meditari visus est, ut honorem desperasse videatur Ci., silvestrem tenui musam meditaris avenā V., verba et contiones quam ferrum et arma meditans T., semina meditantur aristas Prud.; abs.: extra forum Ci., Demosthenes perfecit meditando, ut … Ci., cauda (sc. scorpionis) nullo momento meditari cessat Plin. — Od tod pt. pf. s pass. pomenom meditātus 3, adv. -ē premišljen, izmišljen, proučen, naštudiran, naučen, priučen, pripravljen: meditati sunt mihi doli docte Pl., meditata mihi sunt omnia mea incommoda Ter., meditatum et cogitatum scelus Ci., meditata oratio (naspr. oratio subita) Plin., T., Suet., ratio T., m. carmen Plin. iun., accuratae ac meditatae commentationes Ci. skrbno premišljene in izdelane, probe meditatam utramque duco Pl., adulescens meditatus probe Pl. dobro poučen, alicuius mores perquam meditate tenere ali meditate novisse Pl. prav dobro poznati, meditate effundere probra Sen. ph. premišljeno, s premislekom, hoté, hôtoma, namenoma; subst. meditāta -ōrum, n naštudirana, proučena, pripravljena snov ali govor (naspr. subita): sive meditata sive subita proferret Plin. iun.

Medulī -ōrum, m Méduli, pleme v Akvitanski Galiji; na njihovem ozemlju (zdaj Medoc) so bila bogata gojišča ostrig: Aus. — Od tod adj.

1. Medulus ali Medullus 3 médulski: ostrea Plin.

2. Medulicus 3 médulski: supellex Sid. = ostrige.

Medullī -ōrum, m Medúli, planinsko pleme v Tostranski (Cisalpinski) Galiji (na današnjem Savojskem): Vitr., napis pri Plin. — Od tod adj. Medullīnus 3 medúlski: notus Aus. planinski, alpski veter.

Medullia -ae, f Medúlija, mestece v Laciju blizu Tiburja (zdaj St. Angelo): L. — Od tod adj. Medullīnus 3 medúlijski, iz Medúlije, kot priimek (Medulin, Medulijec): L., Suet., Iuv.

medullō -āre (-āvī) -ātum (medulla) z mozgom (na)polniti (napolnjevati): Ap., Eccl. — Od tod adj. pt. pf. medullātus 3 jedrnat, izvrsten, odličen: Eccl.

Medūsa -ae, f (Μέδουσα) Medúza, najstrašnejša izmed treh Gorgon (gl. Gorgō), Pegazova mati (s Pozejdonom (Neptunom)): O., Lucan. — Od tod adj. Medūsaeus 3 Medúzin, od Medúze izhajajoč: chelydri Sil., equus ali praepes (= Pegasus), os, coma O., fons O. po udarcu Pegazovega kopita nastali vrelec Hipokrena (Hippocrene), coma Mart.

Megalopolis -is, acc. -im, abl. -ī, f: L. ali Megalē-polis -is, f: Plin., acc. Megalen polin: L. (Μεγαλόπολις ali Μεγάλη πόλις) Megalópolis, Megalépolis (Megalópola, Megalépola), mesto v Arkadiji; l. 368/367 ga je ustanovil Epaminondas, porušil pa špartanski kralj Kleomen l. 222. — Od tod subst. Megalopolītae -ārum, m Megalopolíti, megalopolski preb.: L.; adj. Megalopolītānus 3 megalopolitánski, megalópolski, iz Megalópolisa (Megalópole): filia Alexandri cuiusdam Megalopolitani L.; subst. pl. Megalopolītānī -ōrum, m Megalopolitáni: L., Plin., Cu.

Megara² -ōrum, n (τὰ Μέγαρα) Mégare (Mégara) in Megara -ae, f Mégara

1. mesto zahodno od Aten, glavno mesto pokrajine Megaride (Megaris), Evklidov rojstni kraj (zdaj Magara): O., Sen. ph., Col., Iust., Gell., L. (z obl. Megara -ōrum), Ci. (z obl. Megara -ae); gr. acc. Megaran: Mart. — Star. soobl. Megarēs, abl. Megaribus: Pl. — Od tod adj.
a) Megarēius 3 mégarski: arva Stat.
b) Megarēnsis -e mégarski, iz Mégare: homines Gell., Nicias Plin.; subst. Megarēnsis -is, m Mégarec: Plin., večinoma pl. Megarēnsēs -ium, m Mégarci, megarski preb.: Plin., Mel., Iust.
c) Megaricus 3 (Μεγαρικός) mégarski: signa Ci. kipi iz megarskega marmorja; subst. Megaricī -ōrum, m megáriki, mégarski filozofi, (megarska filozofska šola = privrženci Evklida iz Megare: Ci.; subst. α) Megare͡us -eī in -eos, m (Μεγαρεύς) Mégarec, iz Mégare: Euclides Megareus Ci. β) Megariī -ōrum, m Megárijci, Mégarci: Q.

2. mesto na vzhodni obali Sicilije, severno od Sirakuz, bolj znano pod starejšim imenom Hybla: L., Sil. — Od tod adj.
a) Megarus 3 mégarski, pri Mégari: sinus V.
b) Megarēus 3 (Μεγάρειος) mégarski; subst. pl. n. Megarēa -ōrum, m mégarske poljane: O.

Megare͡us¹ -eos, m (Μεγαρεύς) Megaréj, Pozejdonov (Neptunov) sin, Hipomenov oče (Hippomenes): O., Hyg. — Od tod adj. Megarēius 3 Megaréjev: heros (= Hippomenes) O.

Meleager (redkeje Meleagros, Meleagrus) -ī, voc. Meleagre: O., Val. Fl., m (Μελέαγρος) Meleáger

1. sin kalidonskega kralja Ojneja (Oeneus), argonavt in udeleženec kalidonskega lova. Sedem dni staremu so Mojre prorokovale, da bo umrl, če zgori poleno na ognjišču; zato je mati Alteja vzela in shranila poleno. Ko pa so njeni bratje ugrabili Atalanti kožo kalidonskega merjasca, ki ga je ubil Meleager, jih je Meleager pobil. Razsrjena Alteja je vrgla poleno v ogenj in Meleager je takoj umrl. Obupana Alteja je naredila samomor, Meleagrove sestre pa so tako objokovale bratovo smrt, da jih je Artemida spremenila v pegatke: O., Val. Fl., Plin., Hyg. — Od tod adj. Meleagrēus 3 (Μελεάγρειος) Meleágrov: Calydon Lucan. Meleagrius 3 Meleágrov, meleágrski: Pleuron Stat. Subst. Meleagris -idis, f (Μελεαγρίς), pl. Meleagridēs -um, f
a) Meleagride, v pegatke spremenjene Meleagrove sestre: O.
b) Meleagridēs (sc. aves ali gallinae) pegatke: Varr., Plin., Suet.; sg. Meleagris: Col.

2. vojskovodja Aleksandra Velikega: Iust., Cu.

3. neki Makedonec: Cu.

Melēs³ -ētis, m (Μέλης) Méles (Melét), jonska primorska rečica pri Smirni; ob njej se je baje rodil Homer: Plin., Stat. — Od tod adj. Melētēus 3 melétski, pesn. = homêrski: chartae Tib. Melētīnus 3 melétski: deae O. ob Meletu domujoče.

Meliboea -ae, f (Μελίβοια) Melibója, mesto na vzhodni obali Magnezije ob gori Osa, kjer se je baje rodil Filoktet: L., Plin., Mel., Lucan. — Od tod adj. Meliboeus 3 melibójski: purpura V., Lucr. v Meliboji izdelan, dux (= Philoctetes) V.

melicrātum (mellicrātum) -ī, n (gr. μελίκρατον) z medom mešana voda, medena voda: Veg., Plin. Val. — Soobl. mellicrās, od tod obl. mellicrate: Plin. Val. — Po Isid. medica.

Melita -ae, f (Μελίτη) Mélita, otok med Sicilijo in Afriko (zdaj Malta): Naev., Ci., L., Ci. ep., Plin., Mel., Val. Max., M. idr. — Od tod adj. Melitēnsis -e mélitski: vestis Ci. melitska preproga, odeja = subst. Melitēnsia -ium, n (sc. vestimenta): Ci., Lucr. — Soobl. Melitē -ēs, f Mélita,

1. otok ob Dalmaciji (zdaj Meleda, Mljet): O., Plin. — Od tod adj. Melitaeus (Μελιταῖος) mélitski: catuli Plin. nekaki damski psički.

2. ena od Nereid: V., Hyg.

3. mesto v Joniji: Vitr.

4. mesto v Kapadokiji: Plin., M.

Mēlos² -ī, f (Μῆλος) Mélos, (zdaj Milo), eden od sporadskih otokov v Egejskem morju: Plin., Mel. — Od tod adj.

1. Mēlius 3 (Μήλιος) méloški, z Mélosa: Diagoras Ci.

2. Mēlinus 3 méloški, z Mélosa: alumen Plin.; subst. Mēlinum (mēlinum) -ī, n méloško belilo, suha rudninska barva: Pl., Plin., Vitr., Paul. (Dig.).

Memmius 3 Mémij(ev), ime rim. plebejskega rodu: L., V., O. Poseb. znani so

1. C. Memmius Gaj Memij, ki je l. 111 kot tr. pl. nastopil proti Jugurti, ubit l. 99 na konzulskih volitvah: L., S., Fl.

2. C. Memmius Gemellus Gaj Memij Gemel, tr. pl. l. 66, pretor l. 58, prijatelj Cicerona in Lukrecija, ki mu je posvetil svojo poučno pesem De rerum natura. Kvint Kurcij ga je tožil de ambitu; po obsodbi je odšel v pregnanstvo v Atene in Mitileno, vendar je ohranjal redne stike s Ciceronom (ohranjenih je več pisem, ki mu jih je pisal Ciceron): Ci. ep.

3. C. Memmius Gaj Memij, tr. pl. l. 66 je tožil Avla Gabinija de repetundis. Po dosegi obsodbe se je s tožbo lotil Gaja Rabirija Postuma, ki ga je zagovarjal Cicero: Ci.

4. P. Memmius Regulus Publij Memij Regul; zelo je pripomogel k izpodrinjenju osovraženega Tiberijevega ljubljenca Sejana, l. 35 po Kr. cesarski namestnik v Meziji, Makedoniji in Ahaji, umrl l. 61 po Kr. Cesar Neron ga je baje tako cenil, da ga je nameraval določiti za svojega naslednika: T. — Od tod patron. Memmiadēs -ae, m Memijád = Memij, eden od Memijev, pripadnik Memijevega rodu: Lucr. Adj. Memmiānus 3 Mémijev: praedia Ci. ep. (gl. pod 2. (Gaj Memij Gemel)).