Franja

euān in euhān, interj. (gr. εὐάν) evan, radostni vrisk bakhantk: Enn.; pooseb. Eu(h)an Evhan, Bakhov vzdevek: Lucr., Stat., Iacchus et Euchan O. Od tod eu(h)āns -antis (prim. εὐάζων in ovāre) „ev(h)an kličoč“: Cat., Pr., Sil., Ap., euantes orgia V. ob radostnem vzkliku „evan“ orgije slaveč.

Euander, starejše Euandrus, -ī, voc. Euandre, m (Εὔανδρος) Evander,

1. Hermov in Karmentin sin, ki je baje (pred Enejem) prišel iz arkadskega mesta Palantija v Italijo ter se naselil na Palatinskem griču: V., H., L., Iuv. idr. Od tod adj. Euandrius 3 (gr. Εὔάνδριος) Evandrov: Sil., Stat., Cl., ensis V. Palantov meč (Palant je Evandrov sin).

2. vrezovalec (graver) iz Aleksandrije: Ci. ep., H., Plin.

3. akademijski filozof: Ci.

Euboea -ae, f (ἡ εὔβοια νῆσος, otok z izobiljem govedi) Evboja, otok v Egejskem morju (zdaj Euboia): N., L., O., T., Fl. idr. Od tod adj.

1. Euboïcus 3 (Εὐβοϊκός)
a) evbojski: sinus L., Pr., cautes (= rt Kafarej) V., Euboicae Cumarum orae V. (Kume so evbojska naselbina), Cumani ab Chalcide Euboica trahunt L., Euboicae civitates L., gentes Cu., Euboicae undae O., Val. Fl., scopulus Amm.
b) Evboji nasproti ležeč (stoječ): Euboicum litus Pr. ali Aulis Euboica O., Euboica Anthedon O.; od tod tudi: Euboicus cultor aquarum (= morski bog Glavk iz Antedona) O.
c) pesn. = kumski (ker so Kume evbojska naselbina): Euboica urbs O. kumsko mesto, Kume, recessus Lucan.; met.: carmen O. rek kumske Sibile.

2. Euboeus 3 evbojski: plebes Eub. Stat.

3. Euboïs -idis, f (Εὐβοΐς) evbojska = kumska: tellus Eub. Stat., kumska okolica.

Eubūle͡us -eī, m (Εὐβουλεύς, dobri svetovalec) Evbulej, eden od Dioskurov: Ci.

eudaemōn -onis, acc. pl. -onas, m (gr. εὐδαίμων) srečen (čisto lat. felix): Arabia Mel., Plin.; od tod Arabes eudaemones Vop. preb. srečne (t.j. južne) Arabije.

Euēnus -ī, m (εὔηνος) Even,

1. reka v Etoliji (pri Kalidonu): O.

2. heros eponymos te reke, mitični etolski kralj, čigar hčer Marpeso je ugrabil Ida. Zasledujoč ubežnika je Even padel v reko Likormo (Licormas), ki se od tedaj imenuje po njem: O., Plin. — Od tod adj. Euēnīnus 3 evenski, domujoč ob Evenu: matres O.

Euganeī -ōrum, m Evganejci, ljudstvo v okolici Padove in Verone: L., Plin. Od tod adj. Euganeus 3 evganejski: Plin., Mart., Iuv.

Eumolpus -ī, m (gr. εὔμολπος lepo pojoč) samogovoreče ime pevca in svečenika, ki je bil po mitu traški naseljenec v Atiki, ustanovitelj Demetrinega bogoslužja in elevzinskih misterijev: O. Od tod patronim: Eumolpidae -ārum, m (Εὐμολπίδαι) Evmolpidi, atenski rod svečenikov, baje Evmolpovih potomcev: Ci., N., T.

e͡uo͡e in e͡uho͡e, interj. (gr. εὐοί) juhej! radostni vrisk bakhantk: Enn., Pl., Cat., V., euhoe parce Liber H., „euoe Bacche“ sonat O. Od tod Euïus, Euhius -iī, m (ὁ εὔϊος) Evij, Evhij, Juhejskač, Bakhov vzdevek: Pl., Ci., Lucr. idr., Sithoniis non levis Euhius H.; fem. Euias, Euhias -adis (ἡ εὐιάς) Eviada, Evhiada, Juhejskačica = bakhantka, menada: ex somnis stupet Euhias H.

eupatereia -ae, f (gr. εὐπατέρεια) hči plemenitega očeta, Helenin vzdevek; od tod apel. (iron.) = (druga) Helena: Luc., Petr.

Euphrātēs -is (-ī, -ae), acc. -ēn, m (Εὐφράτης)

1. Evfrat, reka, ki izvira v Armeniji in se, združena s Tigrido, izliva v Perzijski zaliv: Ci., T., Iuv., Suet., Fl. idr.; met.: hinc movet Euphrates bellum V. = Parti, ki bivajo ob Evfratu. Od tod adj. Euphrātaeus 3 (Εὐφραταῖος) evfratski, pesn. = armenski: diademata Stat., Euphrātis -tidis, f (Εὐφρατίς) evfratska, Evfratova: ripa Sid.

2. Evfrat, stoik in prijatelj Plinija mlajšega: Plin. iun.

Euphrosynē -es, f (Εὐφροσύνη) Evfrosina, ena od treh Harit (gl. Charis): Sen. ph.

Eurīpidēs -is in -ī, acc. -ēn in -em, m (Εὐριπίδης) Evripid, grški pisec tragedij, roj. v Atenah l. 480, umrl l. 405 v Peli na dvoru mak. kralja Arhelaja. Njegove tragedije so polne presunljivih motivov, zato ga imenuje Aristotel τραγικώτατος: Ci., Q., T., Gell. idr. Od tod adj. Eurīpidēus 3 (Εὐριπίδειος) Evripidov: carmen Ci.

Eurōmus -ī, f (εὔρωμος) Evrom, karijsko mesto: L.; od tod preb. Eurōmēnsēs -ium, m Evromijci: L.

Eurōpa -ae ali Eurōpē -ēs, f (Εὐρώπη; prim. semit. ereb zahodna dežela) Evropa,

1. celina, poseb. v nasprotju z Azijo: Varr., Ci., N., S., H., Cu. idr. Od tod adj. Eurōpaeus 3 (Εὐρωπαῖος) evropski: Europaei adversarii N., Scythae, quos Europaeos vocant Cu. Eurōpēnsis (Eurōpiēnsis) -e, evropski: Vop.

2. hči fen. kralja Agenorja in Telefase, Kadmova sestra, ki jo je Zevs v bikovi podobi odvedel iz Sidona na Kreto (kretsko naseljevanje!), kjer mu je rodila Minosa, Radamanta in Sarpedona: Varr., Ci., H., O., Pr.; met. Evropa = z Evropino sliko okrašeno stebrišče na Marsovem polju: Mart. Od tod adj. Eurōpaeus 3 Evropin: dux Europaeus O. Evropin sin (Minos).

eurus -ī, m (gr. εὖος)

1. jugovzhodnik (silen in dež. prinašajoč), pesn. tudi sploh vzhodnik: L., O. idr., aquosus eurus arva redit imbribus H., niger rudentīs eurus inverso mari fractosque remos differat H., ubi navigiis violentior incidit eurus V., fugit ocior euro V.; pl.: et hibernis parcebant flatibus euri V.; pesn. zlasti v zvezi z notus pogosto = hud vihar, nevihta (na Sredozemskem morju): quodcumque minabitur eurus fluctibus Hesperiis H., demissa tempestas ab euro H.

2. met. Jutrovo: Val. Fl., Cl. Od tod adj. eurōus 3 (tvorjeno kakor ēōus ἠῷος) (jugo)vzhoden, jutrov: fluctus V.

Eurymus -ī, m (Εὔρυμος) Evrim, vedež: Hyg. Od tod patronim Eurymidēs -ae, m (Εὐρυμίδης) Evrimid, Evrimov sin (Telemus): O.

Eurypylus -ī, m (Εὐρύπυλος) Evripil,

1. Neptunov in Astipalajin sin, kralj na otoku Kosu: O., Pr. Od tod adj. Eurypylis -idis, f evripilska, koška: Pr.

2. Evemonov sin iz tesalskega Ormenija, grški vojskovodja pred Trojo: Ci., V., O., Hyg.

Eurysthe͡us -eī, acc. -eum in -ea, m (Εὐρυσϑεύς) Evristej, Stenelov sin, mikenski kralj, ki je Heraklu naložil 12 težkih del; Heraklov sin Hil ga je pozneje ubil: Ci., V., O., Hyg., Stat. Od tod adj. Eurysthēus 3 Evristejev: Stat.

Eurytus -ī, m (Εὔρυτος) Evrit,

1. knez v Ehaliji, Ifitov, Jolin in Driopin oče: O. Od tod Eurytis -tidis, f (E Εὔρυτίς) Evritida, Evritova hči (Jola, Iolē): O.

2. argonavt: Val. Fl.

3. Kentaver: O., Val. Fl.