Franja

Ēmathia -ae, f (Ἠμαϑία) Ematija, staro ime za mak. deželo: V., Plin., Iust., pozneje ime mak. pokrajine ob Peli: L. (XLIV, 44), pa tudi pokrajine Peonije (Paeonia): L (XV, 3), in pesn. severne Tesalije: V. (Georg. I, 492). Od tod adj.

1. Ēmathius 3 =
a) makedonski: dux (= Aleksander Veliki) O., campi O., tecta (= Alexandriae) Lucan., manes Stat.
b) tesalski, poseb. farzalski: vertex (= gora Pelion) V., caedes O., ali clades Lucan. (= pri Farzalu v Tesaliji), acies, arva, litus Lucan.
c) trakijski: ventus Luc. fr.

2. Ēmathis -idis, f (Ἠμαϑίς) =
a) makedonska; kot subst. Ēmathidēs -um, f Pierijke, hčere mak. kralja Piera (Pieros): O.
b) tesalska: tellus Lucan. subst. Ēmathis -idis, f Tesalija: Lucan.

emblēma -atis, dat. in abl. pl. -matīs, n (gr. ἔμβλημα)

1. mozaično delo, mozaik Varr., emblema vermiculatum Luc. ap. Ci.

2. vstavek, vložek, relief (na gladko izdelanih posodah): Paul. (Dig.), duo pocula cum emblemate Ci., scaphia cum emblematis Ci., emblemata evellenda curavit Ci.

3. pren. vrivek, vrinek = od kod drugod vzeto in v govor vrinjeno mesto: Q.

embolium -iī, n (gr. ἐμβόλιον) medigra, balet med posameznimi dejanji v drami; od tod pren. sororis embolia Ci. ljubezenske spletke.

Ēmerita -ae, f (Ἠμερίτα) Emerita, mesto v Luzitaniji, Avgustova vojaška naselbina (zdaj Mérida): Mel., Plin., popolno: Augusta Emerita: Plin. Od tod adj. Ēmeritēnsis -e, iz Emerite ali v Emeriti: conventus Plin.; subst. Ēmeritēnsēs -ium, m Emeričani, preb. mesta Emerite: T.

ēmissārius 3 (ēmittere) pripraven, da se odpošlje: Vulg.; equus emissarius plemenski žrebec: Vulg. — Od tod subst.

1. ēmissārius -iī, m
a) (od)poslanec, sel, ogleduh, vohun: Vell., Suet., illis emissariis haec tibi pecunia quaesita est Ci.
b) (o rastlinah) mladika: Plin.

2. ēmissārium -iī, n odtok: Plin., Suet., lacūs Ci.

Emmaum n, indecl. (Ἐμμαούμ) Emavem, mesto zahodno od Jeruzalema: Plin., Vulg.

Emporiae -ārum, f (gr. Ἐμπορίαι) Emporije (zdaj Ampurias), fokajsko trgovsko mesto na severovzhodu Španije: L., Mel., Plin., Sil. Od tod preb. Emporītānī -ōrum, m Emporičani: L.

Endymiōn -ōnis, m (gr. Ἐνδυμίων) Endimion, Jupitrov sin, lep mladenič, ljubljenec boginje Selene (lune), ki je prišla iz nebes in ga spečega poljubila na gori Latmu. Od tedaj je brez miru taval po svetu. Po drugem mitu spi na tej gori večno spanje: Ci., O., Pr. idr., od tod Endymionis somnus Ci. = večno spanje; apel.: Endymiōn = lep, ljubljen mladenič: Iuv., Ap. — Od tod adj. Ēndymiōnēus 3 Endimionov: sopores Endymionei Aus. = večno spanje.

Engonasi ali Engonasin (gr. ὁ ἐν γόνασι(ν), sc. καϑήμενος ἀνήρ klečeči mož) Klečeči, ozvezdje na severnem nebu, od Eratostena naprej imenovano Herkul: Hyg., quam (imaginem) … Graeci „Engonasin vocitant, genibus quia nixa feratur“ Ci. (Arat. in De nat. deor. II, 108). — Soobl. Engonasis: M.

Engyon -yī, n (Ἕγγυον) Engij, občina in mesto na Siciliji: Sil. — Soobl. Enguion -iī, n (Ἐγγύϊον) Engvij; od tod adj. Enguīnus 3 engvijski: civitas Ci.; subst. Enguīnī -ōrum, m Engvijci, engvijski prebivalci: Ci., Plin.

Ennius 3 Enij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znan je

1. Q. Ennius Kvint Enij, roj. v kalabrijskih Rudijah (Rudiae) l. 239, umrl l. 169, ustanovitelj rimskega umetnega, poseb. epskega pesništva, v katero je nam. saturnija uvedel heksameter. Spesnil je 18 knjig obsegajoči ep Letopisi (Annales), t.j. rimsko zgodovino od ustanovitve mesta do svoje dobe. Pisal je tudi tragedije, komedije, satire in pesmi filozofske vsebine. Ohranjeni so le odlomki njegovega pesništva: Ter., Ci., H., O., Q. idr. Od tod adj. Enniānus 3 Enijev: Sen. ph., Q., Gell.; subst. Enniāna -ōrum, n Enijevi izrazi: Gell.

2. L. Enn. Lucij Enij, neki rimski vitez: T.

3. Ennia Enija, Makronova žena: T.

ēnōdis -e (ē in nōdus) brez vozla, od tod

1. brez grč, gladek, gladkodebeln: Cels., Col., Cl., M., trunci V., abies Vitr., O., arbores Plin.; pesn. gibčen, gibek: artus Cl.

2. pren.
a) uglajen: elegi Plin. iun.
b) jasen, umljiv: Ambr.

ēnōdō -āre -āvī -ātum

1. razvozla(va)ti: vitem Ca., virgas falce Col.; occ. odvozla(va)ti: arcum Ap. = tetivo sneti z loka.

2. pren. razmota(va)ti = razvi(ja)ti, pojasniti (pojasnjevati), razložiti (razlagati): Acc. fr., Enn. fr., in enotandis nominibus Ci. v izvajanju imen, v besedoslovju, enodare voluntatem contrariae legis Corn., fata Ap. razode(va)ti, laqueos iuris Gell. Od tod adj. pt. pf. ēnōdātus 3 razvit, pojasnjen, jasen: praecepta Ci., enodatiores atque planiores (sententiae) Aug., enodatior intellegentia Boet., enodatissimus sermo Aug. Adv. ēnōdātē jasno, nadrobno, obširno: enodate narrare Ci.; komp. ēnōdātius: Ci., superl. ēnōdātissimē: Aug.

Entella -ae, f Entela, mesto na zahodni Siciliji: Sil. Od tod adj. Entellīnus 3 entelski, iz Entele: Ci.; subst. Entellīnī -ōrum, m Entelijci, prebivalci Entele: Ci., Plin.

enterocēlē -ēs, f (gr. ἐντεροκήλη) kila: Plin., Mart., Th. Prisc. Od tod adj. enterocēlicus 3 (ἐντεροκηλικός) kilav: Mart.; subst. enterocēlicī -ōrum, m kilavci: Plin.

ēnūntiō -āre -āvī -ātum

1. „izglasiti (izglašati)“, od tod naznaniti, sporočiti, večinoma v slabem pomenu = izdati, izblebetati: Ap., ut quod meae creditumst taciturnitati clam, … ne enuntiarem quoiquam Pl., enuntiabo, quod adhuc semper tacui et tacendum putavi Ci., iure iurando ne quis enuntiaret, inter se sanxerunt C., orare coepit, ne enuntiaret neve se proderet N.; z obj.: ne quid enunties Ci., enuntiare consilium Ci., C., enuntiatis nostris mysteriis Ci., rem Helvetiis per indicium enuntiare C., propere Ciceroni dolum qui parabatur enuntiat S., mysteria Cereris enuntiare Iust.; z odvisnim vprašanjem: adigebantur iure iurando, quae visa essent, non enuntiare L.

2. izreči (izrekati), izgovoriti, izraziti (izražati): Q., Suet., Ap., sententias breviter enuntiare Ci., quidquid enuntiatur (id autem appellatur ἀξίωμα), aut verum est aut falsum Ci., rem verbis enuntiare Ci. z besedami izraziti. Subst. pt. pf. ēnūntiātum -ī, n izrek, stavek: Ci., Sen. ph.

Ēōs, pesn. Ĕōs, le v nom., f (gr. ἠώς, ἕως)

1. Zora, jutranja zarja (lat. Aurōra): Sen. tr., tres ubi Luciferos veniens praemiserit Eos O., proxima victricem cum Romam inspexerit Eos O.

2. met. jutro(vo), vzhod: Lucan. — Od tod adj. Ēōus, pesn. Ĕōus 3 (gr. ἠῷος, ἑῷος)

1. jutranji, zoren: Eoae Atlantides V.

2. jutranji = vzhoden, na vzhodu (bivajoč, vzhajajoč, stoječ, ležeč): Val. Fl., Col., Amm., acies V., Eoae domus Arabum V., domus Aurorae Pr., fluctus, partes H., unda Cat., mare Tib., Plin., Arabes Tib., Indi, caelum O., sidus Prud. danica. Subst. Ēōus -ī, m

1. Eoj, ime sončnega konja: O.

2. jutrovec: Pr., Gallus et Hesperiis et Gallus notus Eois O.

3. danica: primo Eoo V. ob vzhajanju danice, o prvem svitu, cum … terras … inrorat Eous V.

ephēbus -ī, m (gr. ἔφηβος) mladenič (poseb. grški) v starosti od 16 do 20 let. Ko so grški mladeniči dosegli 18. leto, so jih vpisali v občinsko knjigo in s tem razglasili za polnoletne. Od 18. do 20. leta so služili kot vojaki na meji, potem so bili sprejeti v imenik volivcev in tako postali pravi državljani: Varr. fr., Petr., Iuv., Stat., Suet., exire ex ephebis Pl., excedere ex ephebis Ter., e gregibus epheborum Ci., postquam ephebus est factus N., amans ephebus H.

ephēlis -idis, acc. -idas, f (gr. ἐφηλίς) pega (od sonca), lečica, v pl. sončne pike: Cels.

Ephesus -ī, f (Ἕφεσος) Efez, eno od 12 jonskih mest v Mali Aziji nasproti otoka Sama ob Kaistru. Sloveče je bilo tamkajšnje svetišče boginje Diane: Pl., Ci., N., L., Cu., T. Od tod adj. Ephesius 3 (Ἐφέσιος) iz Efeza, efeški: Diana Pl., Ci., L., Plin., mater Ci., pecunia C., subst. Ephesiī -ōrum, m Efežani, efeški preb.: Ci., Plin., T.