Franja

Elaea -ae, f (Ἐλαία) Eleja, mesto ob eolski obali nasproti Lezbosa, pergamsko pristanišče: L., Mel., Plin., Front. Od tod Elaītēs -ae, m Elejec: Q.

Elatēa -ae, f (Ἐλάτεια) Elateja

1. tesalsko mesto: L.

2. mesto v Fokidi: L., Plin. — Od tod preb. Elātēnsēs -ium, m Elatejci: Plin., Gell.

Elea -ae, f (Ἐλέα) grška obl. lat. imena Velia, Eleja, mesto na zahodni lukanijski obali. Tukaj sta se rodila Parmenid in Zenon, ustanovitelja eleatske filozofske šole. — Od tod ethnicon: Eleātēs -ae, m (Ἐλεάτης) Eleat (= Zenon): Ci.; adj. Eleāticus 3 (Ἐλεατικός) eleatski: philosophi Eleatici Ci. eleatska šola.

Ēlectra -ae, f (Ἤλεκτρα) Elektra, grško žensko ime, poseb.:

1. hči Okeana in Tetide (Thētȳs), Tavmantova žena: O.

2. Atlantova in Plejonina hči, Plejada, z Zeusom Dardanova mati: V., O., Hyg., Val. Fl. Od tod adj. Ēlectrius 3 Elektrin: El. tellus (= Samothrace) Val. Fl.

3. Agamemnonova hči, Orestova sestra, pozneje Piladova žena: H., O., Hyg., Vell., Iuv.

4. naslov drame: O., Suet.

ēlectrum -ī, n (gr. ἤλεκτρον)

1. pri Hom. bledo zlato = zlato, ki ima primešanih 20—25 % srebra: Plin., Mart., Iuv., Sil., quod fieri ferro liquidove potest electro V., interque manus … versat levīs ocreas electro … V.

2. za Herodota se imenuje tako tudi jantar, ki so ga že starodavniki dobivali od vzhodnega morja: O., Plin., T.; vedeli so tudi že, da je jantar okamnela drevesna smola: pinguia corticibus sudent electra myricae V. jantarne kaplje; pl. tudi jantarne kroglice, jantarne jagode: O.

ēlegans -antis (adj. pt. pr. glag. *ēlegāre, soobl. = ēligere; prim. prōflīgāre in prōflīgere) „izbirajoč“, od tod

1. razkošen, mehkužen: Pl., Ter.

2. odbran, dostojen, eleganten, gosposki, okusen, zal, uglajen, krasen, lep, umeten;
a) (o osebah): Val. Max., Vell., Plin., egregie subtilis scriptor atque elegans Ci., acuti sunt, elegantes, faceti, breves Ci., elegantissimus omnium philosophorum et eruditissimus Ci., homo in dicendo elegans Ci., homo in omni iudicio elegantissimus Ci. ep. mož vsestransko uglajenega okusa, multo poëta elegantissimus N., elegans, non magnificus erat N.; subst. masc.: qui se elegantīs dici volunt Ci. olikani ljudje.
b) (o stvareh): Plin., nihil videtur mundius nec magis compositum quicquam nec magis elegans Ter., Silanionis opus tam elegans populus potius haberet quam homo elegantissimus, Verres Ci., a necessariis ad elegantiora artificia defluximus Ci., perspicitis hoc genus quam sit facetum, quam elegans, quam oratorium Ci., illam ironiam facetam et elegantem puto Ci., artes elegantes et ingenuae Ci., a te elegantiora desidero Ci., elegantioris quam militaris artis L., elegans temperamentum T., elegantissima scripta Terentii Q.

3. adv. ēleganter: Plin., quiete et pure atque eleganter actae aetatis Ci., adulescentia eleganter traducta Ci. dostojno, eleganter acta vita L. vzgledno, vzorno, elegantissime Latine loqui Ci. krasno, lepo, psallere et saltare elegantius quam necesse est S. okusneje, umetelnejše, elegantius aut iustius fieri L.

Elele͡us -eī, m (Ἐλελεύς, po vzkliku radosti ἐλελεῦ) Elelej, vzdevek boga Bakha: O. Od tod se imenujejo bakhantke: Elelēidē̆s -um, f (gr. *Ἐλελευίδες) vriskalke, ukavke: O.

Eleusīn -sīnis, acc. -sīnem Ci., L., -sīna Plin., -sin Front., f (Ἐλευσίν) Elevzina,

1. mesto v Atiki (zdaj Elevsís), kraj tajnega Demetrinega bogoslužja („elevzinski misteriji“): Ci., L., O., Plin., T. idr. Od tod adj.
a) Eleusīnus 3 elevzinski: Lact., mater (= Ceres) V., sacra Iust.
b) Eleusīnius 3 (Ἐλευσίνιος) = (lat. obl.) Eleusīnus: sacra: Suet., Gell; subst. Eleusīnia -ōrum, n Cererin praznik: Gell., Tert.

2. kraj v Egiptu: L.

ēlīdō -ere -līsī -līsum (ē in laedere)

1. izbi(ja)ti, izpahniti (izpahovati), izgnati (izganjati), vreči iz … : oculos Pl., aurigam e curru Ci., ignes nubibus O., corpora T. na suho vreči, orbes (t.j. oči) Sil., vina prelis Pr. iztlačiti (iztlačevati), regem apium Col., aërem lituis Lucan., litteras Gell.; occ.: ango elisos oculos et guttur V. davim koga (za vrat), da mu stopijo oči iz votline, spuma elisa V. vbrizgana pena; pren. = pregnati: alicui animam el. Luc. ap. Non., Lucr., tussim Cels. ali morbum H., gemitum Sil., vocem, magnas sententias Q.

2. razbi(ja)ti, zdrobiti, zmečkati, streti, stisniti: caput, talos alicui Pl., caput pecudis saxo L., tempestate naves eliduntur C., ut ingens belua cognatos eliserit H., stipite victum elidere Cu., elidere draconem Plin., leonem Suet.; pesn.: eliso aëre pennis O.; poseb. o davljenju: Hercules manu elisit angues V. je zadavil, vincla galeae elidunt fauces O. drgnejo, tišče; od tod pesn.: animam elidite silvis O. zadušite; pren. uničiti, streti: poëtae nervos omnīs virtutis elidunt Ci., aegritudine elidi Ci. (v sl. act.).

ēlīmō¹ -are -āvī -ātum (ē in līma)

1. izpiliti, opiliti: graciles ex aere catenas O., elimata scrobs Plin.

2. pren.
a) izpiliti, opiliti (opiljevati), ugladiti (uglajevati): rationes (načela) haec … non ad tenue elimatae Ci., quam (Aeneida Vergilius) nondum satis elimaverat Gell.
b) dodobra izobraziti (izobraževati): neque ullis … certationibus … elimati sunt Gell., elimare animum Aug. Od tod subst. pt. pf. ēlīmātī -ōrum, m izobraženci: Gell.; v komp. elimatiores: Sever. ap. Aug.

3. pren.
a) umetelno izsnovati, izdelati, izmisliti si: (σχόλιον) aliquod ad aliquem Attic. in Ci. ep. ad Attic., cum aliquid commodius elimaverint Q., disputatio elimatissima Aug. Adv. komp. pt. pf. ēlīmātius natančneje: Ambr.
b) oslabiti: elimatis viribus Cael.

ēlinguis -e (ē in lingua) brez jezika: Cass.; od tod pren.

1. nem: elinguem curiam videbatis Ci., testem elinguem reddidit Ci. je storil, da je umolknil, mutus atque elinguis L.

2. malo spreten (nespreten) v govoru, nezgovoren: disertum haberi pulchrum habebatur, elinguem videri deforme T.

Ēlis (dor. Ālis: Pl.) -idis, acc. -idem, -in, -im, abl. Eli Ci. ep., Elide O., Plin., f (Ἦλις, dor. Ἆλις) Elida (Alida), najzahodnejša pokrajina Peloponeza z istoimenskim glavnim mestom: Pl., Ci., N., V., L., O., Plin. Od tod adj.

1. Ēlēus (Ēlīus, pri Pl. Ālēus) 3 (Ἡλεῖος) elidski, iz Elide: Ci. idr.; subst. Ēlēī (Ēlīī) -ōrum, m Elijci, elidski prebivalci: L. idr.

2. ēlēis -idis, f elidska: humus V.

3. Ēlias -adis, f elidska: equa V. (na olimpijskih igrah tekmujoča).

4. Ēlidēnsis (Ālidēnsis) -e, elidski (alidski), po rodu iz Elide (Alide): Phaedo Elidensis Gell., captivus Alidensis Pl.

Elissa in Elīsa -ae, f (Ἕλισσα) Elisa (Eliza), punsko žensko ime, poseb. Didonino drugo ime: V., O., Iuv., Iust. Od tod adj. Elissaeus ali Elīsaeus 3, pesn. = kartažanski, punski: Sil.

ēlixus 3 (gl. liqueō) varjen, kuhan: Pl., Varr., Plin., Iuv., assis miscueris elixa H. kuhano in pečeno; pren. premóčen: calcei Varr. fr., nates Pers. od kopanja vsa ohlapna, balneator Mart. prepoten.

ēlogium -iī, n (iz gr. ἐλεγεῖον)

1. izpoved, izrek: antiquarium elogia litterarum Arn., maledictionis elogia Arn. sramotitve.

2. napis
a) na nagrobnikih, nagrobnica: Ca. ap. Gell., Ps.-V. (Culex), Suet., illud elogium: „Hunc plurimae consentiunt populi primarium fuisse virum“ Ci.
b) na podobah prednikov: Suet.
c) na zaobljubnih tablah: Suet.
č) na hišnih vratih (= paskvil): Pl.

3.
a) oporočni pristavek, kodicil: Ci., Sen. rh., Q., Dig.
b) vzrok razdedinjenja: Dig., elogium gravissimum Ap.
c) ultimum elogium odredba poslednje volje, poslednja volja: Cod. I.

4. ime, rod in zločin vsebujoči sodni zapisnik, obdolžilno poročilo, s katerim so zločinca izročali pristojni oblasti: Suet., Dig., Lamp., Amm.; od tod pren. seznam grehov: Eccl.

ēloquor -loquī -locūtus (-loquūtus) sum

1. izreči (izrekati), izgovoriti, spregovoriti, govoriti, povedati, naštevati: Kom., Acc. fr. idr., eloquar an sileam? V., eloqui … hoc est, omnia, quae mente conceperis, promere atque ad audientes perferre Q.; z obj.: eloqui argumentum huius tragoediae Pl., unum eloqui C., unum elocutus, ut … Ci., pretium non plus quam semel eloqui Ci., defendendi causa haec eloquor Ci., gratum eloqui H., eloqui Graecis verbis T. grško govoriti, in hunc modum T. Pt. pf. elocutus v pass. pomenu: Ulp. (Dig.)

2. occ. predavati, kot govornik govoriti: oratoris vis est composite, copiose, ornate eloqui Ci., eloquendi facultas Cu., Q., Suet., eloquendi varietas Plin. iun. — Od tod adj. pt. pr. ēloquēns -entis, adv. ēloquenter,

1. z govorom obdarjen, govoreč: res multae et eloquentes Corn.

2. zgovoren, lepobeseden, kot subst. masc. izvrsten govornik, lepobesednik: Q., T., Suet., Aug., ab eloquendo eloquens dictus est Ci., is est eloquens, qui et humilia subtiliter et magna graviter et mediocre temperate potest dicere Ci., Antonius disertos multos ait se vidisse, eloquentem neminem Ci., qui sibi eloquentiores videntur, quam ut causas agant Q., oratio hominis eloquentissimi Ci.; adv.: eloquenter Aug., eloquentius quam prius scribitur Plin. iun., eloquentissime respondere, eloquentissime scribere Plin. iun.

Elōrus (Helōrus) -ī, m (Ἔλωρος, Ἕλωρος, zdaj Tellaro) Elor (Helor), reka na vzhodni obali Sicilije: V., Sil.; ob njenem ustju mesto Elōrus (Helōrus) -ī, f (Ἔλωρος, Ἕλωρος) Elor (Helor): L., Plin. Od tod adj. Elōrius (Helōrius) 3 elorski (helorski): Helloria Tempe O. helorska dolina; subst. Elōrīnī (Helōrīnī) -ōrum, m Elorijci (Helorijci), preb. (h)elorskega mesta: Ci.

Elusa -ae, f Eluza, mesto v Akvitaniji: Ci., Cl. Od tod Elusātēs -ium, m Eluzijci, ljudstvo v Akvitaniji: C., Plin.

Elymāis -āidis, f (Ἐλυμαΐς; v Sv. pismu se imenuje pokrajina okrog Suz Elam) Elimaida, perzijska pokrajina v Suziani (v današnjen zahodnem Iranu): Plin. Od tod adj. Elymaeus 3 (Ἐλυμαῖος) elimski: regio L.; subst. Elymaeī -ōrum, m Elimijci, elimski preb.: L., Plin., T.

Ēlysium -iī, n (τὸ Ἠλύσιον πεδίον) Elizij, dežela na zahodnem zemeljskem robu, kjer je večna pomlad, prebivališče blaženih: V., Val. Fl. Od tod adj. Ēlysius 3 elizijski: Pr., Lucan., campi V., O., Tib., domus O., puella Mart. t.j. Prozerpina; subst. Ēlysiī -ōrum, m, sc. campi, elizejske poljane: Lucan., Mart.