Franja

Nemea -ae, f, m (Νεμέα) Némea

1. f gozdna dolina in trg v Argolidi blizu Fliunta (Phlius) z gajem, posvečenim nemejskemu Zevsu, v katerem je stalo krasno svetišče in so se vsako tretje leto obhajale nemejske bojne igre; v tem gaju je baje Herkul zadavil nemejskega leva: Ci., V., Fl. — Pesn. soobl. Nemeē -ēs, f (Νεμέη) Némea: Mart., Stat. — Od tod adj.
a) Nemeaeus (Nemeēus) 3 (Νεμεαῖος) neméjski: leo Ci., moles ali pestes (= leo) O., vellus O. levja koža, arma Stat.; o ozvedju Lev: Nem. Leo Lucan., Nemeaei pectora monstri Mart.
b) Nemeus 3 neméjski: Hier.; subst. Nemea -ōrum, n (τὰ Νέμεα) neméjske (bojne) igre: Hyg., nobile ludicrum Nemeorum L., Nemea vincere Vitr. zmagati na nemejskih igrah.

2. m reka, ki se pri Korintu izliva v Lehajski zaliv: V.

Nemesa -ae, m Némeza, reka v Belgijski Galiji (zdaj Nims): Aus.

Nessus -ī, m (Νέσσος) Nésos

1. reka v Trakiji, ki izvira v Rodopskem gorovju in se izliva v Egejsko morje, prvotno Nestus (Nestos) -ī, m (Νέστος) Nést(os): Mel. (zdaj Nesto, turško Karasu): L.

2. Kentaver v Ajtoliji, ki ga je Herkul ubil pri poskusu ugrabitve Dejanejre. Umirajoč je Nesos Dejanejri podaril s svojo strupeno krvjo prepojeno obleko kot ljubezensko sredstvo; s to krvjo je Dejanejra prepojila Herkulovo praznično oblačilo, ki je potem Herkula pokončalo: H., O., Hyg. Od tod adj. Nessēus 3 (Νέσσειος) Nésov: manus, sanguis, venenum O., tabes Sen. tr.

3. grški slikar: Plin.

Nīger³ (Nīgir) -gris, acc. -im, m (Νίγιρ) Níger (Nígir), reka v srednji Afriki: Vitr., Plin., M. — Od tod Nīgrītae -ārum, m (Νιγρῖται) Nigríti, najsevernejše etiop(ij)sko pleme v srednji Libiji ob reki Niger: Plin., Mel., M.

Nīlus -ī, m (Νεῖλος) Níl

1. reka v Egiptu: Lucr., Vitr., Sen. ph., Lucan., Plin., Iuv., M., Amm. idr., Aegyptum Nilus irrigat et, cum tota aestate obrutam oppletamque tenuit, tum recedit mollitosque et oblimatos ad serendum agros relinquit Ci., septemfluus, septemplex O. po sedmerem ustju, sedemrokavni delti; pooseb. kot rečni bog: V. — Od tod
a) adj. α) Nīliacus 3 αα) nílski: gurges, fontes Lucan., crocodilus Mart., fera (= crocodilus) Mart., olus (= colocasia) Mart., navicularii Aurelianus ap. Vop. αβ) pesn. meton. egíptovski, egipčánski: Niliacis carmina lusa modis O., amor Lucan. = ljubezen do Kleopatre, tyrannus Lucan., acetum Plin., iuvenca (= Io ali Isis) Mart., plebs Iuv., pecus (= Apis) Stat. β) Nīlōticus 3 (Νειλωτικός) Nílov, nílski: aqua Sen. ph., rura Lucan., tellus Mart. γ) Nīlōtis -idis, f (Νειλῶτις) nílska, pesn. = egíptovska: acus Lucan., tunica Mart., aqua Sid.
b) subst. α) Nīli-cola -ae, m (Nīlus in colere) prebivalec ob Nilu = Ponilovec, Egipčan: Prud. β) Nīli-gena -ae, m (Nīlus in genere = gīgnere) = Νειλογενής ob Nilu rojen = Egipčan: Macr.; gen. pl. Niligenûm deûm (po novejših izdajah omnigenûm deûm).

2. metaf. Nīlus -i, m kot nom. apel. struga, korito, rója, jarek, prekop: ductus vero aquarum, quos isti Nilos et Euripos vocant Ci.

Nōnacris (-is), acc. -im, abl. -ī, f (Νώνακρις) Nonákris (Nonákrida), mesto v severni Arkadiji; na njegovem ozemlju izvira reka Stiks (Styx), po kateri je imenovan tudi podzemeljski Stiks: Vitr., Plin. — Soobl. Nōnacria -ae, f Nonákrija: Sen. ph. — Od tod adj.

1. Nōnacrius 3 nonákrijski, pesn. = arkád(ij)ski: heros (= Euander) O.; subst. Nōnacria -ae, f Nonákrijka, Arkád(ij)ka (= Atalanta): O.

2. Nōnacrīnus 3 nonákrijski, pesn. = arkád(ij)ski: Nonacrina Atalanta O., in virgine Nonacrinā (= Callistō) haesit O.

Numīcus -ī, m Numík, reka ob obali v Laciju, izlivajoča se pri Ardeji v Tirensko morje (zdaj Numico): V., L., Tib., Sil., Arn., Aur., Serv. — Soobl. Numīcius -iī, m Numícij: O., Plin.

Nymphaeus -ī, m Nimfêj (Nimfâj)

1. reka v Laciju: Plin.

2. trg in vulkanska gora v Iliriji (prim. Nymphaeum 2.): Plin.

3. reka v Mezopotamiji: Amm.

Oaxēs -is, m (Ὀάξης) Oáks, reka na Kreti (zdaj Arcadi fiume): V., Macr. Od tod Oaxis -idis, acc. -ida, f Oáksova, oáksijska = krétska: tellus O. Varro Atacinus ap. Serv. = Kreta.

oblīviō -ōnis, f (oblīvīscī)

1. pozaba, pozabljenje, pozabljanje: Varr., H., Iuv. idr., memoriam discordiarum oblivione delere Ci., ab oblivione vindicare Ci. rešiti pozabe, iztrgati pozabi, in oblivionem alicuius rei venire Ci. ali capere oblivionem alicuius rei Plin.; tudi capit me oblivio alicuius rei Ci. ali rem oblivione conterere Ci. = pozabiti (pozabljati) (na) kaj, aliquid oblivioni dare L. pozabi prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), aliquid oblivione dimittere T. izbrisati (si) kaj iz spomina, pozabiti na kaj, aliquem in oblivionem alicuius rei adducere L. poskrbeti (storiti), da kdo kaj pozabi, in oblivionem ire Sen. ph. v pozabo pri(haja)ti, preiti (prehajati), per oblivionem Suet. s pozabo, s tem, da pozabi, „pozabivši“, omnium factorum dictorumque oblivio Suet. ali discordiarum oblivio Iust. splošna pomilostitev, amnestija, lex oblivionis N. zakon o pomilostitvi; (pesn.) pl.: Gell., lividae obliviones H. zavistno pozabljanje.

2. pozabljivost, slab spomin: inter cetera in eo mirati sunt homines et oblivionem et inconsiderantiam Suet., oblivioni obluctari Cu., Claudii oblivio T. — Poseb. oblivionis amnis ali aqua, tudi oblivio amnis Sen. ph., Lact. (o podzemeljski reki pozabljenja Lethe). — Kot nom. propr. Oblīviō -ōnis, f Oblivióna, reka v tarakonski Hispaniji (zdaj Lima): Plin., Mel., L. epit., Fl.

Ōchus -ī, m (Ὦχος) Ókh(os)

1. priimek Artakserksa III.: Cu., Iust.

2. sin Dareja Kodomana: Cu.

3. reka v Baktriji: Cu., Plin.

Onchēstus -ī (Ὀγχηστός) Onhést

1. m reka v Tesaliji: L.

2. f mesto v Bojotiji z Neptunovim svetiščem; od tod adj. Onchēstius 3 onhést(ij)ski, iz Onhésta: O.

Orbis -is, m Órbis, reka v narbonski Galiji: Mel.

Oriundus -ī, m Oriúnd, reka, ki izvira na gori Skord (Scordus) v dalmatinski Iliriji: L.

Orontēs -is ali -ī ali (po Prisc.) -ae, acc. tudi -ēn, m (Ὀρόντης) Orónt

1. glavna sirska reka, ki teče skozi Antiohijo (zdaj Nahr el Assi): O., Iuv., Pr., Lucan., Mel., Plin. — Od tod adj. Orontēus 3 (Ὀρόντειος) oróntski, pesn. = sírski: murra Pr.

2. Trojanec, vojskovodja Likijcev, Enejev spremljevalec: V.

Osphagus -ī, m Ósfag, reka v Makedoniji: L.

Oufens (Ūfens) -entis, m Ufént, majhna reka v Laciju: V., Plin., Sil. Po tej rečici je dobila ime Oufentina (ōfentina) tribus uféntska (ufentínska) tribus, ustanovljena l. 318 (skupaj s falernsko tribus); vanjo so bila vključena mesta Privernum, Tarracina, Aquinum, Frusino, Canusium, Forum Flamini, Plestia, Tuficum, Attidium, Sena, Comum, Mediolanum: Priverno Oufentina venit fluvioque Oufente Luc. fr., Luc. ap. Fest., quid Plancio cum Lemonia, quid cum Ufentina (sc. tribu), quid cum Clustumina? Ci., tribus duae adiectae sunt, Oufentina et Falerna L., L. epit., Oufentinae tribus initio causa fuit nomen fluminis Ofens, quod est in agro Privernate mare intra et Tarracinam Fest.

Ōxus (Ōxos) -ī, n (Ὦξος) Óks, za Indom največja azijska reka, ki se izliva v Aralsko jezero (zdaj Amu-Darja): Cu., Mel., Plin.

Pactōlus -ī, m (Πακτωλός) Paktól, zlatonosna reka v Lidiji pri Sardah (zdaj Sart Çayi): V., Plin., Hyg., acc. -on: O.; preg. o bogastvu: Iuv., Pr., tibi Pactolus fluat H. — Od tod adj. Pactōlis -idis, f paktólska: Pactolides nymphae O.

Padus² -ī, m Pad, največja reka na Apeninskem polotoku: L., V., O., H., S., C., N., Hyg., Vitr., Val. Max., Mel., Plin. idr.