Franja

Zadetki iskanja

  • Agasīnus -ī, m Agasin, soobl. = Acesīnēs: Mel.
  • agāsō -ōnis, m (agere) konjar, konjski hlapec, hlevar: duo equi phalerati cum agasonibus L., accepti ab agasonibus equi Cu.; tudi mezgar: Ap., mulis strata detrahi iubet binisque tantum centunculis relictis agasones... imponit L.; zaničlj. = sluga neroda (ki bi bolj sodil v hlev kakor za strežbo pri mizi): patinam si frangat agaso H., hic Damast non tressis agaso Pers.
  • Agatha -ae, f (Ἀγάϑη) Agata, mesto v Narbonski Galiji, masilska naselbina: Mel., Plin.
  • Agathoclēs -is in -ī, m (Ἀγαϑοκλῆς) Agatokles, gr. moško ime. Poseb. znani so:

    1. Termljan nizkega rodu, rojen l. 361, sirakuški tiran: Ci., L., idr. Od tod adj. Agathoclēus 3 (Ἀγαϑόκλειος) Agatoklejev: Plin., Sil.

    2. Cizičan, gr. zgodovinopisec: Ci.

    3. vojskovodja Aleksandra Vel.: Cu.

    4. gr. filozof in pisec del o kmetijstvu, doma z otoka Hiosa (Chios): Varr., Col., Plin.
  • agathodaemon -onis, m (gr. ἀγαϑοδαίμων) blagodejni duh,

    1. gr. ime za egipt. zdravilno kačo, imenovano „knef“ ali „knuf“, ki je pomenila blagotvorno božansko moč v egipč. mitologiji: Lamp.

    2. neka rastlina: Ap. h.

    3. kraj v Aleksandriji: Iul. Val.
  • Agathyrna -ae, f (Ἀγάϑυρνα) Agatirna, sicilsko mesto: L., Sil. — Soobl. Agathyrnum -ī, n (Ἀγάϑυρνον) Agatiren: Plin.
  • Agathyrsī -ōrum, m (Ἀγάϑυρσοι) Agatirzi, sarmatsko pleme ob reki Mariju, ki so si na roke in obraz risali pike, lase pa si barvali s svetlo modro barvo: Mel., picti V., caeruleo capillo Plin.
  • Agauē (Agāvē) -ēs, f (Ἀγαύη) Agava, gr. žensko ime, poseb.

    1. Kadmova in Hermionina hči, Ehionova žena, ki je med bakhantskimi orgijami raztrgala svojega sina Penteja, misleč, da je zver: H., O., Hyg., Lucan.; oseba Stacijeve tragedije: Iuv.

    2. neka Nereida: Hyg.

    3. neka Amazonka: Hyg.
  • Agaunēnsēs -ium, m Agavenci, preb. helvečanskega mesta Agavna (Agaunum): Ven.
  • Agdestis (Agdistis) (Ἀγδίστις) Agdestis, Agdistis, neko dvospolno bitje iz frigijskega bajeslovja; zaplodil ga je baje Zeus s pečino Agdom (Agdus), Dioniz pa ga je skopil: Arn. Od tod adj. Agdestius 3 Agdestijev: furor, ferocitas Arn.
  • age, gl. agō.
  • agēa -ae, f (iz gr. ἀγυιά) prehod na ladji, po katerem se pride do veslačev: Enn., Isid., P. F.
  • Agedincum -ī, n Agedink, glav. senonsko mesto v Lugdunski Galiji: C.
  • agedum, gl. agō.
  • Agelastus -ī, m (ἀγέλαστος, „nikdar se ne smejoči“, torej „Mračni“) Agelast, vzdevek Marka Krasa, ki se baje ni smejal nikoli ali le enkrat v življenju; bil je ded istoimenskega triumvira: Ci., Plin.
  • agellulus -ī, m (demin. agellus) njivica, poljce, posestevce: Arn.
  • agellus -ī, m (demin. ager) njivica, malo zemljišče, posestevce: Varr., N. idr., agellus eum non satis alit Ci.
  • agēma -atis, n (ἄγημα = agmen četa) agemat = izbrana četa mak. vojske: Cu., ala M ferme equitum, agema eam vocabant L.
  • Agēnōr -oris, m (Ἀγήνωρ) Agenor, Kadmov oče, Finejev oče ali ded, praded Didone, kot feničanski heroj po mitu Belov brat, sin Neptuna in Libije: V., O., Val. Fl. Od tod adj. Agēnoreus 3 Agenorjev: bos O. Evropin bik (ozvezdje), domus O. Kadmova, toda tecta Val. Fl. Finejeva hiša; pren.

    1. feničanski: ahenum Mart., ahena Sil.

    2. kartažanski: arces Sil. = Kartagina, ductor Sil. = Hazdrubal ali Hanibal, Agenorei nepotes ali subst. Agēnoreī -ōrum, m Agenorjevi vnuki = Kartažani: Sil. Patronim Agēnoridēs -ae, m (Ἀγηνορίδης) Agenorid, Agenorjev potomec = Cadmus: O., Mart. ali = Perseus: O. ali = Phineus: Val. Fl., tudi = Kartažan, Feničan: Sil. (z gen. pl. Agēnoridûm).
  • Agenoria (Agerōna) -ae, f (agere) Agenorija (Agerona), rim. boginja delavnosti: Aug.