Franja

Malūginēnsis -is, m Maluginénzis, priimek ene od vej rodu Kornelijcev: Ci., L., T.

Māmercīnus 3 Mamercín, priimek rodu Emilijcev in Pinarijcev, npr. L. Aemilij Mamercinus Lucij Emilij Mamercin L.

Mammula² -ae, m Mámula, rim. priimek, npr. M. Cornelius Mammula Mark Kornelij Mamula: L., Val. Max.

Mancia -ae, m Máncija, rim. priimek: Ci., Val. Max., T., Plin. iun., Q.

Mancīnus -ī, m Mancín, priimek v Hostilijevem rodu. Poseb. znan je C. Hostilius Mancinus Gaj Hostilij Mancin, konz. l. 136, ki so ga Rimljani izročili Numantincem, s katerimi je sklenil neslaven mir: Ci., L. epit., Val. Max., Vell. — Od tod adj. Mancīniānus 3 Mancínov, Mancína se tičoč: deditio Fl.

Mānlius 3 Mánlij(ev), ime patricijskega in plebejskega rim. rodu. Poseb. znani so:

1. M. Manlius Capitolīnus Mark Manlij Kapitolin, konz. l. 392, je premagal Ekve in l. 390 rešil Kapitolij Galcev. Čeprav je bil patricij, je ščitil plebejce; zato so ga osumili, da stremi za kraljevsko oblastjo, ga obtožili in po obsodbi l. 384 pahnili s Tarpejske pečine, njegovo hišo na Kapitoliju (od tod rodbinski priimek Capitolinus) pa porušili: L., Ci.

2. L. Manlius Capitolinus Lucij Manlij Kapitolin, diktator l. 363: L., Val. Max.

3. T. Manlius Capitolinus Tit Manlij Kapitolin, sin prejšnjega s priimkom Torquatus Torkvat = „Okrašen z ovratno verižico“ (torques), ki jo je baje snel v boju premaganemu Galcu. Bil je izvrsten vojskovodja, mož odločnega, a osornega in zelo strogega značaja; v časa svojega zadnjega konzulata l. 340 je dal zaradi vojaške nepokorščine usmrtiti lastnega sina: Ci., L., S. Oče in sin sta si s svojo kruto strogostjo pridobila priimek Imperiosūs „Oblastni, Zapovedljivi“. — Adj.

1. Mānlius 3 Mánlijev: gens Ci. Od tod Mānliānus 3 Mánlijev, mánlijski: turba, seditio L., māla Plin., Manliana (= T. Manlii Capitolini) imperia L. Manlijevi ukazi, pozneje preg. = kruti, avtoritarni ukazi; subst. Mānliānum -ī, n Manliánum, Mánlijevo, Ciceronovo podeželsko posestvo: Ci.; Mānliāna -ōrum, n mánlijske odločitve = oblastni (strogi, kruti, avtoritarni) ukazi: Manliana vestra Ci. (prim.: Manliana imperia).

2. Mānliānus saltus Mánlijski gozd, kraj v Hispaniji, kjer so l. 180 Keltiberi postavili zasedo prokonzulu Kvintu Fulviju Flaku (Q. Fulvius Flaccus): L.

Marcellīnus -ī, m Marcelín, rim. priimek. Znani so

1. Marcellinus Marcelin, Lucilijev in Senekov prijatelj: Sen. ph.

2. Marcellinus Marcelin, Marcialov prijatelj: Mart.

3. (Aefulanus) Marcellinus Efulan Marcelin, Plinijev naslovnik: Plin. iun.

4. Antonius Marcellinus Antonij Marcelin, praeses Lugdunensis primae l. 313 po Kr., praefectus praetorio v Galiji, nato praefectus praetorio Italiae, l. 341 consul ordinarius: Cod. Th.

5. Marcellinus Marcelin, praeses Phoenices l. 342 po Kr., comes Orientis l. 349 po Kr.: Cod. I., Cod. Th.

6. Flavius Marcellinus Flavij Marcelin, tribunus et notarius, l. 410 po Kr. Honorijev poslanec v Afriko za posredovanje v sporu z donatovci; odločil je v prid katoličanov. Bil je v tesnih stikih z Avguštinom, ki mu je med drugim posvetil svoje delo De civitate Dei: Cod. Th., Aug.

Marullus -ī, m Marúl, rim. priimek, npr. C. Epidius Marullus; neka Marulla -ae, f Marúla: Mart.

Maso (Masso) -ōnis, m Mázon (Máson), rim. priimek v Papirijevem rodu: L., Ci., Plin., Asc.

Māssa -ae, m Mása, rim. priimek: L., Plin. iun., Iuv., Mart., Petr., T.

Māternus² -ī, m Matêrn, rim. priimek. Poseb. znana sta

1. Curiatius Maternus, Kuriacij Matern, pesnik, eden od udeležencev Tacitovega „Pogovora o govornikih“ (Dialogus de oratoribus): T.

2. Iulius Firmicus Maternus Julij Firmik Matern, senator, doma s Sicilije, avtor dela Matheseos libri (nastalo v letih 335—337 po Kr.), ki ga je napisal za svojega prijatelja Lolija Mavorcija. Ko je postal kristjan, je napisal delo De errore profanarum religionum.

Mathō(n) -ōnis, m (Μάϑων) Máton, rim. priimek, npr. Pomponius Matho: L. Kot nom. propr.: Mart., Iuv.

mātrōna¹ -ae, f (māter)

1. častna svobodnorojena poročena ženska, omoženka, poseb. s stranskim pomenom imenitnosti, dostojanstva, spodobnosti, krepostnosti, odlična gospa, dama, žena visokega stanu, hišna mati, gospodinja, matrona (naspr. pogosto meretrix): Pl., O., Iust., Suet., luxere matronae ut Brutum L., sanctitas matronarum Ci., matrona Iuno (kot priimek Junone, zavetnice žena) H.

2. redkeje zakonska družica, (zakonska) žena, soproga: Sil., Suet., matronae et virgines Ci., matronae puerique V., matrona bellantis tyranni H., m. tonantis O., m. Gai principis Plin.

Māximus² -ī, m Máksim.

1. priimek Fabijevega (gl. Fabius) in Valerijevega (gl. Valerius) rodu; pl. Maximi Ci. možje, kakršen je (bil) Kvint Fabij Maksim.

2. Appius Maximus Santra Apij Maksim Santra, Trajanov vojskovodja: Fr.

3. Maximus Maksim, Partenijev osvobojenec, udeležen pri Domicijanovem umoru: Suet.

4. Maximus Maksim, Marcialov naslovnik: Mart.

5. Maximus Maksim, prijatelj Plinija mlajšega: Plin. iun.

6. Petronius Maximus Petronij Maksim, comes sacrarum largitionum l. 415 po Kr., praefectus urbi l. 420—421 in 433, konzul l. 433 in 443, praefectus praetorio Italiae l. 435 in 439—441, rim. cesar l. 455: Sid.

7. Maximus Magnus Maksim Veliki, uzurpator 383—388: Amm., Ambr., Cod. Th.

8. Maximus Maksim, poslanec rimskega senata k cesarju Konstanciju II.: Amm., Symm.

9. Maximus Maksim, patricij, konzul l. 523, poročen z zahodnogotsko princeso: Cass.

10. Maximus Maksim iz Cezareje, kristjan, kiniški filozof: Ambr.

11. Maximus Maksim iz Efeza, prijatelj in učitelj cesarja Julijana: Amm.

12. Maximus Maksim, gramatik iz Madavre: Aug.

Medullia -ae, f Medúlija, mestece v Laciju blizu Tiburja (zdaj St. Angelo): L. — Od tod adj. Medullīnus 3 medúlijski, iz Medúlije, kot priimek (Medulin, Medulijec): L., Suet., Iuv.

Megalē -ēs, f (Μεγάλη) Mégala = Velika, Vzvišena, priimek Reje Kibele, velike matere bogov (gr. μεγάλη μήτηρ), čisto lat. Magna Mater (magna mater). V Rimu so jo začeli častiti l. 204; takrat so pripeljali njeno podobo iz Pesinunta (gl. Pessinūs) in ji zgradili svetišče na Palatinu, vendar se njeno čaščenje v Rimu nikdar ni posebej uveljavilo. Frigijski Gali (gl. Gallus²) so 4. aprila njej na čast obhajali praznik Megalē(n)sia -ium, n megalé(n)zije z obhodi po mestu, hrupno glasbo in slavnostnimi igrami: O., P. F., Megalesia facere Ci., ludi fuere, Megalesia appellata L., ludi Megalensia T., Gell., Megalensia sacra Plin. — Adj. Megalēnsis -e k megalénzijam spadajoč, megalénzijski: Megalensis purpura Mart. pretorjeva praznična obleka ob megalenzijah. Megalēsiacus 3 = Megalēnsis: mappa Iuv., mater (= Cybele) Aus.

Mela¹ -ae, m Méla, rim. priimek: Ci. Poseb. znan je Pompōnius Mela Pomponij Mela, Hispanec, rim. zemljepisec za časa cesarja Klavdija.

Mento -ōnis, m Ménton = „Dolgobradnik“, rim. priimek, npr. Cn. Iulius Mento L., Mento Sen. rh.

Merenda -ae, m Merénda, rim. priimek, npr. T. Antonius Merenda, Q. Antonius Merenda, P. Cornelius Merenda, Cn. Cornelius Merenda: L., Ser. Cornelius Merenda Plin.

Merula² -ae, f Mêrula, priimek plebejske rodovine Kornelijevega rodu. Poseb.

1. L. Cornelius Merula Lucij Kornelij Merula je v bitki z Bojci pri Mutini pobil skoraj 14.000 sovražnikov; ker pa je tudi sam izgubil 5.000 mož, mu senat ni dovolil triumfa: L.

2. Cn. Cornelius Merula Gnej Kornelij Merula, eden izmed desetih rimskih poslancev, poslanih l. 189 v deželo Brutijcev, da bi uredili tamkajšnje razmere: L.

3. L. Cornelius Merula, flamen Dialis, l. 87 izvoljen za konzula nam. iz Rima pregnanega konzula Cine: T., Vell., Val. Max., Fl.