Franja

Pelops -opis, m (Πέλοψ) Pélops, Tantalov sin, oče Atreja in Tiesta, Niobin brat. Oče ga je zaklal za obed bogovom, ki pa so ga zopet oživili in mu ramo, ki jo je Cerera pojedla, nadomestili s slonokoščeno: Enn. ap. Ci., H., Ci., Sil., Stat., Hyg., umero Pelops insignis eburno V. — Od tod adj.

1. Pelopēus 3 (Πελοπεῖος)
a) Pélop(s)ov: domus Pr., Agamemnon Pr. Pelop(s)ov vnuk, Orestes Lucan. Pelop(s)ov pravnuk.
b) pesn. = peloponéški, peloponézijski: phalanx Stat. argivska vojska, moenia V. = Argos, regna Sil. = Peloponez; subst. Pelopēa -ae, f Pelopêja α) Pelop(s)ova vnukinja, Tiestova hči: O., Cl. β) naslov neke tragedije: Iuv., Mart.

2. Pelopēïus 3 (Πελοπήϊος)
a) Pélop(s)ov: Atreus O. Pelop(s)ov sin, virgo O. = Ifigenija, Pelopeia (Pelopeja, ženska iz Pelopove rodovine) credar O., arva O. frigijske (kjer je bil Pelops rojen).
b) pesn. peloponéški, peloponézijski: oppida Cl., regna Stat. = Peloponez, sedes Sen. tr. prestolnica korintskega vladarja Kreonta.

3. Pelopius 3 (Πελόπιος) Pélop(s)ov: domus Sen. tr.; subst.
a) Pelopia -ae, f Pelópija = Pelop(s)ova vnukinja, Tiestova hči: Serv., Hyg.
b) Pelopius -iī, m Pelópij, ime sužnja: Ci. ep.

4. Pelopēïas -adis, f (Πελοπηϊάς) Pélop(s)ova, pélopska, peloponéška, peloponézijska: Mycenae O.

5. Pelopēïs -idis, f (Πελοπηΐς) = Pelopeias: undae O.; subst. Pelopēidēs -um, f Pelopéide = argívske žene: Stat. Patron. Pelopidae -ārum (-ûm), m (Πελοπίδαι) Pelopídi, Pelop(s)ovi potomci (in sorodniki), razvpiti in zloglasni zaradi svoje brezbožnosti in krutosti: Acc. fr., Ci., Hyg.

Pēnēus -ī (pesn. tudi -eos), m (Πηνειός) Penéj, glavna reka Tesalije, ki izvira v Epiru, teče skozi dolino Tempe in se izliva v Termski zaliv (zdaj Salambria ali Salamenia): O., L., Plin.; pooseb. Penêj kot rečni bog, oče Kirene: V., Hyg., senex O. — Od tod adj. Pēnēius 3 Penêjev, penêjski: Daphne O., arva O. čez katera teče Penej, Tempe V. skozi katero teče Penej. Pēnēis -idis, f Penéjeva, penéjska: unda (voda) O., nympha (= Daphne) O.; subst. Pēnēia -ae, f Penéjeva hči: O.

Persēs -ae, m

1. Pêrzijec; gl. Persae 2.

2. gen. -ae, redko -ī, dat. -ī, acc. -īn, abl. -ē (Πέρσης) Pêrzes (Perzêj)
a) sin Perzeja, Zevsovega in Danajinega sina: Plin., Hyg.
b) sin Helija in Perze, Ajetov in Kirkin brat, Hekatin oče: Hyg.
c) stlat. obl. = Pirseus (makedonski kralj): Ci., S. fr., T., Iust., Pr., Vell., Fl. — Od tod adj. Persicus 3 Pêrzov (Perzêjev): bellum Ci., Plin. vojna s Perzom (Perzejem).

Phaëthōn -ontis, m (Φαέϑων = „Sveteči“) Faetónt

1. bogoslužni vzdevek boga Helija (Sola): V., Sil.

2. Helijev (Solov) in Klimenin sin. V znak, da ga priznava za svojega sina, mu je oče dovolil, da je vozil sončni voz. Ker pa je neizkušeni mladenič z njim nerodno ravnal, je prišel preblizu Zemlji in jo zažgal. Da bi preprečil najhujše, ga je Zevs (Jupiter) ubil s strelo: Ci., O.; od tod: Phaetontem orbi terrarum educare Suet. = nerodnega, vsemu svetu pogubnega vladarja. — Od tod Phaëthontias -adis, f (Φαεϑοντιάς) Faetóntova; subst. Phaëthontiadēs -um, f Faetontiáde, Faetóntove sestre, ki so tako objokovale svojega brata, da so jih bogovi spremenili v topole (po drugih v jelše), njihove solze pa v jantar: V., O., Sen. tr. Phaëthontis -idis, f (Φαεϑοντίς) Faetóntida, Faetontova sorodnica, Faetontova sestra; atrib.: volucris O. = labod, v katerega je bil spremenjen Faetontov sorodnik, Stenelov sin (gl. Cycnus), gutta Mart. (solza Faetontove sestre =) jantar. Phaëthontius 3 (Φαεϑόντιος) Faetóntov, faetóntski: ora Sil. sončni sij, sončna krogla. Phaëthontēus 3 (Φαεϑόντειος) Faetóntov, faetóntski: ignes O., umbra Mart. topol (gl. zgoraj Phaëthontiadēs).

Phēge͡us -eī in -eos, m (Φηγεύς) Fegêj, kralj v Psofidi, Alfezibojin oče, ki je dal umoriti svojega soprogi nezvestega zeta Alkmajona: Hyg. — Od tod adj. Phēgēïus 3 Fegêjev: ensis O. Phēgis -idos, acc. -ida, f Fégida, Fegejeva hči (= Alphesiboea): O.

Pherēs -ētis, m (Φέρης) Fêres (Ferét), vladar v Ferah, Admetov oče; od tod Pherētiadēs -ae, m Feretiád, Feresov (Feretov) sin (= Admetus): O.; pl. Pherētiadēs -um, m Feretiádi, preb. mesta Puteoli, bajeslovni Feresovi (Feretovi) potomci: Sil.

Philippus -ī, m (Φίλιππος) Fílip

I. ime makedonskih kraljev

1. Amintov sin, oče Aleksandra Velikega, kralj v letih 360—336: Pl., Ci., N., Iust.; meton. tudi Fílipov (= od Filipa kovani) zlat(nik): Pl., regale nomisma, Philippus H.; metaf. zlat(nik) nasploh: Aus. — Od tod adj.
a) Philippēus 3 (Φιλίππειος) Fílipov: nummus (aureus) Philippeus (gen. pl. vedno Philippēum) Pl., L. Filipov (= od Filipa kovani) zlat(nik) = 20 drahem, sanguis Pr. Kleopatrino sorodstvo s Filipom.
b) Philippicus 3 Fílipov, fílipski: talentum Pl., aurum Plin. iz Filipovih rudnikov, orationes Ci. filípike = Demostenovi govori proti Filipu; subst. Philippicae -ārum, f (sc. orationes) filípike = Demostenovi govori proti Filipu in po njihovem zgledu nastali Ciceronovi govori proti Antoniju: Prisc., Hier.

2. Philippus Arrhidaeus Filip Ar(h)idaj, polbrat Aleksandra Velikega: Iust.

3. Filip III., kralj v letih 220—179: L., Ci., N. —

II. telesni zdravnik Aleksandra Velikega: Cu., Iust. —

III. priimek Marcijevega rodu, npr. L. Mārcius Philippus Lucij Marcij Filip

1. govornik in državnik, konzul l. 91: Ci.

2. Oktavijanov očim: C.

Phlegyās -ae, m (Φλεγύας)

1. Flégias, kralj Lapitov, Iksionov in Koronidin oče: V., Stat., Val. Fl.

2. pl. Phlegyae -ārum, m Flégijci, roparsko pleme v Tesaliji: O.

Phorcus² -ī, m (Φόρκος) Fórk(us), Fórkos, božanski morski starec, Neptunov sin, oče Meduze in njenih sester: V., Plin., Lucan., Val. Fl., Hyg. — Od tod

1. Phorcis -idis in -idos, f Fórkida, Forkova hči (= Gorgo): Pr., sorores Phorcides (= Gorgones) O.; abl. pl. Phorcisi Hyg.

2. (iz soobl. Phorcȳn -ȳnis, m, Φόρκυν) Phorcȳnis -idis in -idos, f (Φορκυνίς) Forkínida = Fórkida: Phorc. Medusa O., Lucan., tudi samo Phorcynis (= Medusa) O., pesn. = Meduzina glava: O.

Phylacus -ī, m (Φύλακος) Fílak, ustanovitelj tesal(ij)skega mesta Filaka (gl. Phylacē), Ifiklov oče, ded Laodamejinega soproga Protezilaja: Hyg. — Od tod patron. Phylacidēs -ae, m (Φυλακίδης) Filakíd = Fílakov potomec (o Protezilaju): O., Pr.

Pīcumnus -ī, m in Pīlumnus -ī, m Pikúmnus (Pikúmen) in Pilúmnus (Pilúmen), brata, rim. boga, varuha zakonskih otrok in novorojencev: Varr. ap. Aug., Varr. ap. Non., Varr. ap. Isid., Serv. — Pilumnus (Pilumen) kot Danajin soprog, Davnov oče, Turnov praoče: V.

Pīeria -ae, f (Πιερία) Piérija, makedonsko primorje med Olimpom in Haliakmonom: L., Mel. — Od tod adj. Pīericus 3 (Πιερικός) piérijski: Plin. — Po imenu Pīeria eponim Pīeros ali Pīerus -ī, m Píer

1. kralj v Peli, ki je dal svojim devetim hčeram imena Muz; hčere so se spustile z Muzami v tekmovanje, a so bile premagane in za kazen spremenjene v srake: O.

2. po drugi bajki je bil oče Muz: Ci., O. — Od tod Pīeris -idis, voc. -i, f (Πιερίς) Pierída = Múza: H., O.; pl. Pīeridēs Pieríde = Pierove hčere ali Muze: Ci., H., V., O.; adj. Pīerius 3 (Πιέριος) piérijski
a) = tesál(ij)ski: quercus Pr. s tesal(ij)ske gore Pier, paelex H., domus Mel. palača Muz.
b) k Muzam sodeč, pesniški: via O. pesništvo, proučevanje pesništva, poezija, modi H. pesmi, frons Mart.; subst. Pīeriae -ārum, f piérijske (boginje), Piérijke = Muze: Musae, quas Pierides et Pierias poëtae solent appellare Ci.

Pitthe͡us -eī in -eos, m (Πιτϑεύς) Pitêj, kralj v Trojdzenu, oče Ajtre, Tezejeve matere: O., Hyg. — Od tod adj. Pitthēius in Pitthēus 3 (Πιτϑήϊος, Πιτϑεῖος) Pitêjev: regna, Troezen O.; subst. Pitthēis -idis, f (Πιτϑηίς) Pitêida = Pitejeva hči (Ajtra): O.

plautus (plōtus) 3 (gl. planta¹) plosk, širok: plauti appellantur canes, quorum aures languidae sunt ac flaccidae P. F., conchae plautiores Tert.; v umbr. jeziku = ploskonog: plauti appellantur, qui sunt planis pedibus Fest., [Plotos appellant] Umbri pedibus planis [natos. Hinc soleas dimidiatas, qui]bus utuntur in venando, [quo planius pedem ponant, vo]cant semiplotia et … [Macci]us poeta, quia Umber Sarsinas erat, a pedum planitia initio Plotus, postea Plautus coeptus est dici P. F. Od tod nom. propr. Plautus -ī, m Plávt = „Ploskonožec“, družinski priimek. Najbolj znan je T. Maccius Plautus Tit Makcij Plavt, komediograf iz Sarsine v Umbriji, umrl l. 184. Od tod adj. Plautīnus 3 Plávtov, plávtovski: pater Ci. oče v Plavtovi komediji, numeri et sales H., Plautinissimi versus Gell. povsem (docela) Plavtovi (plavtovski), Plavta popolnoma vredni, homo Plautinae prosapiae Min.

Plīsthenēs -is, m (Πλεισϑένης) Plêjsten

1. Pelopsov sin, brat Atreja in Tiesta, pravi oče Agamemnona in Menelaja, ki sta po svojem rejniku Atreju prevzela priimek oz. patron. Atrīdae (Atrida): Serv. Po drugi verziji je Plejsten Atrejev sin, Agamemnon in Menelaj pa Atrejeva vnuka: Hyg. — Od tod adj. Plīsthenicus 3 Plêjstenov, plêjstenski: torus O. Agamemnonova.

2. Tiestov sin: Sen. tr., Hyg.

Poeās -antis, m (Ποίας) Pojánt, Filoktetov oče: Hyg., Poeante satus O. Pojantov sin = Filoktet. —Od tod patron. Poeantiadēs -ae, m (Ποιαντιάδης) Pojantiád = Pojantov sin: O.; adj. Poeantius 3 (Ποιάντιος) Pojántov: heros, proles, tudi samo Poeantius O. = Filoktet.

Polypēmōn -onis, m (Πολυπήμων) Polipémon, Skironov oče, Alkionin ded: O.

Proca (L., O.) ali Procās (V.) -ae, m Próka(s), kralj v Albi, oče Numitorja in Amulija.

Promēthe͡us (tudi Promēthĕŭs) -ei in -eos, acc. -ea in -eum, voc. -e͡u, m (Προμηϑεύς) Prometêj, Japetov sin, Epimetejev brat, Devkalionov oče. Mitološko izročilo o njem pravi, da je delal ljudi iz gline; in ko je Zevs ljudi prikrajšal za ogenj, je v nebesih ali s Hefajstovega ognjišča ukradel iskro ognja in jo prinesel ljudem v steblu janeža, hkrati pa jih je učil raznih veščin in spretnosti, s katerimi so si izboljšali svoj primitivni način življenja. Menda naj bi vedel tudi za skrivnost o poroki Tetide; te pa ni hotel izdati Zevsu, ki se je hotel z njo poročiti. Kot kazen za vse to ga je dal Zevs prikleniti na skalo na Kavkazu, kjer mu je orel vsak dan izkljuval jetra, ta pa so mu vsako noč ponovno zrasla. Mitološko izročilo pravi, da je Prometeja rešil Herkul (Herakles), ki je tudi ustrelil orla: Ci., V., H. idr. — Od tod adj. Promēthēus 3 (Προμήϑειος) Prometêjev: iuga (= Kavkaz) Pr., creta Col. poet., scopuli Sen. tr., rupes Mart. Patron. Promēthiadēs ali (po drugih) Promēthīdēs -ae, m Prometiád, Prometíd = Prometejev sin Devkalion: O.

Saserna -ae, m Sazérna, rimski nom. propr.

1. Antonijev privrženec: CI., CI. EP.

2. Sasernae Sazerna, oče in sin, latinska pisatelja o kmetijstvu: VARR., COL.