Franja

Zadetki iskanja

  • cēnō -āre -āvī -ātum (cēna)

    1. intr. kositi, obedovati, jesti: Luc. fr., Pl., Varr., idr., ille apud te postea cenavit Ci., c. frugaliter, recte, honeste, prave, nequiter Ci., belle Mart., unā H., cum aliquo H.; brezos.: Suet., neque umquam sine aliqua lectione apud eum cenatum est N., cum... cenatum forte apud Vitellios esset L.

    2. trans. kaj obedovati, (po)jesti, zaužiti: Sen. ph., Ap., c. ostrea Luc. fr., aprum H., cenare times olus omne patella H., cenes ut pariter pulmenta H.; cenatae noctes Pl. na gostijah prebedene noči, dum nova divorum cenat adulteria Poet. ap. Suet. prikazuje pri obedu; šalj.: cenabis hodie, ut te dignum est, magnum malum Pl. — Pt. pf. cēnātus 3 z act. pomenom: ki je poobedoval, pojedel: cum cenatus cubitus isset Ci. ko je šel po obedu spat, cur te lautum voluerit, cenatum noluerit occidere? Ci. po kopeli po kosilu, statim milites cenatos esse iubet S., totidem cenatus H., cum iam cenatus esset cum Petreio Auct. b. Afr. ko je že pokosil.
  • cēnsiō -ōnis, f (cēnsēre)

    1. cenzorska cenitev, popisovanje državljanov, cenzura: Varr., c. capitis Gell. popisovanje najnižjega državljanjskega razreda, ki so ga šteli le po glavah, ne pa cenili po imetju (gl. cēnseō I. 1.).

    2. kaznovanje po cenzorju (prim. cēnsor 1. b): censionem facere P. F. cenzorsko kazen prisoditi, kot cenzor kaznovati; od tod šalj. pren.: c. bubula Pl. kazen z bikovko.

    3. pren.
    a) stroga sodba: Ambr.
    b) mnenje, izjava: ne censionem semper facias Pl. da ne boš venomer gonil svojega „censeo“ („menil bi“).
  • cēnsor -ōris, m (cēnsēre)

    1. cenitelj, cenilec, cenzor. Da bi davke pravično uredil, je kralj Servij rim. državljane razdelil v razrede glede na njihovo imetje. Cenitev je potekala vsako peto leto in jo je sprva vodil kralj, nato njegovi nasledniki: konzuli, diktatorji, vojaški tribuni (tribunes militares consulari potestate). Po l. 443 so za ta posel volili v centurijskih komicijah po dva (sprva patricijska, pozneje po enega patricijskega in enega plebejskega ali po dva plebejska) cenzorja, najprej na 5 let, od l. 320 (lex Aemilia Mamerca) na 18 mesecev. Opravila cenzorjev so bila:
    a) vodenje cenitev, t. j. popisovanje državljanov in sprejemanje napovedi o njihovem imetju (censum agere, accipere censum; gl. cēnsus). Na podlagi teh podatkov, ki so jih nižji cenzorski uradniki vpisovali v cenzorske zapiske (tabulae censoriae), so nato cenzorji sestavljali imenike senatorjev, vitezov in drugih državljanov po razredih.
    b) nadzorovanje moralnosti državljanov. Prestopke, tudi take, s katerimi se niso kršili državni zakoni (slaba vzgoja otrok, slabo gospodarstvo, nemoralno življenje, brezzakonstvo, brezbožnost, krivo priseganje, kruto ravnanje s sužnji in klienti, nedostojno vedenje oblastnikov), so kaznovali cenzorji s cenzorskim ukorom (nota censoria) ali pa z izključitvijo krivca: senatorja iz senata, viteza iz viteškega razreda, navadnega državljana pa so prestavili iz bogatejše podeželske tribe v manj imenitno mestno (tribu movere) ali ga celo izobčili iz vseh trib (tribubus omnibus movere) in ga tako premestili v najnižji razred rim. državljanov (aerarium facere, referre in [inter] aerarios, referre in tabulas Caerĭtes ali Caerĭtum; gl. aerārius in Caere). Ker taka kazen ni bila telesna, ampak le častna, se ni imenovala poena, ampak nota censoria oz. ignominia. Pravico sestavljanja senatskega imenika (lectio senatūs), so dobili cenzorji šele po Ovinijevem zakonskem nasvetu (lex Ovinia), sprejetem kmalu po l. 367. Cenzorji so morali izdajati tudi odredbe zoper razkošje in druge razvade, ki so nasprotovale starorim. šegam.
    c) finančni posli: vrhovna uprava in oskrbovanje državnega zaklada, oddajanje vseh državnih dohodkov in zemljišč v zakup, oskrbovanje dobav in vsega, kar je bilo treba plačevati iz državne blagajne (npr. vojaška oprema in prevoz), nadzorstvo nad javnimi prostori, poslopji, mestnim obzidjem, napravami, cestami, mostovi, spomeniki in njihovim ohranjevanjem, pogajanje glede novih gradenj, ki so jih oddajali najmanj zahtevajočim stavbnim podjetnikom (prejemanje in izplačevanje denarja samega je spadalo v resor kvestorjev). Vsi cenzorski zapiski in računi so se imenovali tabulae censorum. Znak cenzorjev je bila sella curulis in (v 2. st. pr. Kr.) žametna toga: Varr., Ci., N., L. idr. Tudi v naselbinah, municipijih in provincah so bili za popisovanje ljudi zadolženi cenzorji, ki so svoje zapiske pošiljali v Rim: Ci., L., T.

    2. pren. cenzor = strog sodnik (poseb. morale), strog presojevalec, oster kritik; abs.: Arn., ut... fuerit in hac causa pertristis quidam patruus, censor, magister Ci., cum tabulis animum censoris sumet honesti H., saepe ego correxi sub te censore libellos O.; z gen.: castigator censorque minorum H., servus herilis imperii non censor est, sed minister Sen. rh., factorum dictorumque c. sen. ph., Sallustius gravissimus alienae luxuriae obiurgator et censor Macr.

    Opomba: Censor kot fem.: ita fides et prompta dura sui censor est Ambr.
  • Cēnsōrīnus -ī, m Cenzorin, ime Marcijevega rodu: L., Val. Max. Poseb.

    1. L. Marcius Cens. Lucij Marcij Cenzorin, konz. l. 149; kot ljubitelj gr. znanosti in omike se je veliko družil z učenimi Grki: Ci., L. epit.

    2. C. Marcius Cens. Gaj Marcij Cenzorin, gr. izobraženi govornik, ki ga je hvalil Ci., kot Marijev vojskovodja je bil ujet in usmrčen od Sule: L.

    3. C. (po nekaterih L.) Marc. Cens. Gaj (Lucij) Marcij Cenzorin, učenjaški prijatelj Horacija, ta mu je posvetil 8. odo IV. knjige; konz. l. 8, umrl splošno obžalovan l. 2 po Kr.: H., Vell.

    4. Censorinus, rim. gramatik, ki je l. 238 po Kr. izdal ohranjeno knjigo De die natali: Prisc., Sid.
  • cēnsōrius 3 (cēnsor)

    1. cenzorski, cenzorjev: lex Varr., Ci. cenz. odredba, s cenz. sklenjena pogodba glede davčnega, carinskega zakupa ali oddaje zgradb, cenz. zakupna pogodba, tabulae c. Ci. cenz. listine, cenz. zapiski, animadversio ali notio, notatio c. Ci. = nota c. L., Q. ali c. castigatio Plin. cenz. častni ukor (gl. cēnsor), censoriae severitatis nota Ci., edictum Suet., funus T. na državne stroške; opus c.
    a) dejanje, pregrešek, ki zapade cenz. kazni: Ci., Suet., Gell., enako probrum c. Plin.
    b) cenz. kazen sama: Col.

    2. bivši cenzor: homo c. Ci., M. Perpenna c. N., censorius (Censorius Q.) Cato Plin.

    3. pren.
    a) strogo sodeč, strogo presojajoč, strogo pretresajoč: virgula Q., lima mart., manus Arn.
    b) dostojen, moralen: risus, mater familias Mart. — Adv. cēnsōriē kot strog sodnik morale: aliquem velut c. reprehendere Aug.
  • cēnsūra -ae, f (cēnsor)

    1. cenzorstvo, cenzura = cenzorsko poslovanje: Pr., Val. Max., Plin., Plin. iun., post censuram Ci., Q. Metelli egregia censura fuit Ci., c. tristis L., ab eodem homine... vetus illa magistra pudoris et modestiae censura sublata est Ci., censuram gerere Ci., Suet. = censuram agere O., Vell. = censurā fungi Gell.; preg.: dat veniam corvis, vexat censura columbas Iuv.

    2. pren.
    a) stroga sodba (presoja, raziskava, kritika): librorum O., vivorum Vell., vini Plin., Iuv., Gell., culinarum Plin.
    b) strogost, moralno življenje: Aus., Prud.
  • cēnsus -ūs, m (cēnsēre)

    1. štetje: eorum,... censu habito,... repertus est numerus milium C et X C.

    2. occ. cenitev imetja, štetje prebivalstva, popis državljanov v Rimu; pod cenz. nadzorstvom vsako peto leto na Marsovem polju v „mestni hiši“ (villa publica). Vsak državljan je moral pod prisego prijaviti osebne podatke o sebi in svoji rodbini ter svoje premoženje (zemljišča, denar in sužnje). Na podlagi teh podatkov je cenz. določil davek in odkazal državljanu mesto v eni izmed 35 občin (tribus): eo anno census actus est L. je bil popis prebivalstva, census, qui isto praetore (na Siciliji) sunt habiti Ci., censum instituere L. ali facere Gell., censum censere (staro besedilo): legem censui censendo dicere L. z zakonom določiti cenitev ali ljudsko štetje, sintne praedia censui censenda Ci. Od tod pogosto v pomenu napoved: censum accipere L., res ipsa illum censum repudiaret Ci., censum augere, extenuare Ci., censum deferre ali profiteri T. izpovedati, censum emendare Icti. naknadno izpovedati.

    3. met.
    a) cenitveni zapis, davčni popis, popis državljanov, tudi zemljiška knjiga, kataster: cum Gracchum censu prohibuisset Ci., non inrepsisse in censum dicitur Ci., censu excludere L. prepovedati sprejem v imenik državljanov, in censum referre L., Fl., Ulp. (Dig.)
    b) pri cenitvi napovedano premoženje, imetje, lastnina: homo sine honore, sine censu Ci., homo tenui censu H., dives antiquo censu H., c. privatus H. zasebna last, dat census honores O. demittere censum in viscera (pognati po grlu) O., C milium aeris aut maior census L., census equestris (= 400000 sestercev) Suet., c. senatorius (= 800000 sestercev) Suet. inops censu Ps.-Q., c. mobilis Amm. premično blago, censūs capere (zarubiti) Pl.
    c) od cenitve odvisen lastninski davek: sine censu Cod. I.
  • centaurēum -ī, n (gr. κενταύρειον), pravzaprav „kentavrska zel“, po ljudski etim. pozneje na „centum aurei“ naslonjena beseda, od tod sl. stozlat(nik), zlati grmiček, tavžentroža; le v pl.: Lucr., Lucan., grave olentia centaurea V. — Soobl.

    1. centaurium -iī, n (κενταύριον): Lucr., Plin., c. maius Plin. svedrc, veliki stozlat, c. minus Plin. zlati grmiček stozlatnik.

    2. centauria -ae, f (κενταυρία): Ap. H.
  • centēnī -ae, gen. centēnûm, num. distributivum (centum) po sto, večkrat sto, vsakokrat sto: latae pedum centenûm quinquagenûm Varr. fr., deciens centena milia Ci. = 1000000, decies centena (sc. milia) dedisses huic parco H., viciens centena milia pasuum C. = 2000 milj, centeni ex singulis pagis T. Redkeje sg. centēnus 3 stokraten, stoteren: centenāque arbore fluctum verberat V. s sto vesli, c. vulnus Sil., guttur Pers., iudex (= centumvir) Stat., consul Mart., dignitas Icti. čin centenarijev (gl. centēnārius), reditus Ven. Od tod subst.

    1. centēna -ae, f (sc. dignitas) = centena dignitas: Cod. Th.

    2. centēnum -ī, n = secāle ker stoterno rodi: Isid.
  • Centēnius -iī, m Centenij, rim. nom. propr. Poseb.

    1. C. Cent. Gaj Centenij, l. 217 je bil kot propretor s svojo konjenico poražen od Hanibala v Umbriji: N.

    2. M. Cent. Penula Mark Centenij Penula, centurion, padel je premagan od Hanibala v bitki v Lukaniji l. 212: L.
  • centēsimus 3, num. ordinale (centum) stoti Pl., Plin., centesima lux ab interitu Clodii Ci., legis unum et centesimum caput Ci. 101 poglavje; v poljedelstvu o stoternem pridelku: ex eodem semine redire cum centesimo Varr. (o fižolu). Od tod subst. centēsima -ae, f (sc. pars) stotinka, odstotek: quod coactores faciunt in centesima Ci., tributum ex centesima collatum Ci. ep., centesimae vectigal T. enoodstotni davek, centesima rerum venalium T. enoodstotni prodajni davek; pl. centēsimae -ārum, f pomeni odstotek na mesec, torej 12 letno, kar je veljalo za oderuške obresti; cum pecunia esset posita..., binis centesimis faeneratus est Ci. je jemal oderuške obresti po 24 odstotkov, perpetuae c. Ci. ep. obrestne obresti, sanguinolentae c. Sen. ph., minoris centesimis ab aliquo nummûm movere non posse Sen. ph. ne pod 12 odstotki letno.
  • centō -ōnis, m (prim. gr. κέντρον suknja iz cunj)

    1. krparija, zaplate, cunje, skrpano oblačilo itd.: Ca., Petr., Col., Plin. idr., centones iniecerunt, ne tela tabulationem perfringerent C. skrpane blazine in cunje; kot kape pod šlemom Amm.; preg.: centones alicui sarcire Pl. natvesti komu kaj, nalagati ga.

    2. pren. centon, zvrst pesmi, skrpane iz raznih verzov drugih pesmi: Cento Nuptialis Aus. — Centō Centon, rim. priimek, npr. C. Claudius Cent. Gaj Klavdij Centon, konz. l. 240: Ci.
  • centrum -ī, n (gr. κέντρον) pravzaprav želo; od tod

    1. circini c. krak šestila z ostjo, okrog katerega se vrti drugi krak: Vitr.

    2. met.:
    a) središče kroga: Vitr., Plin.
    b) jedro (draguljev, lesa idr.): Plin.
  • centunculus -ī, m (demin. centō)

    1. krpica, cunjica, skrpana odej(ic)a, npr. konjska plahtica: mulis strata detrahi iubet binisque tantum centunculis relictis L., c. sutilis Ap. krpasto oblačilo za harlekina.

    2. pren. bot. pomladni slak: Plin.
  • centuplus 3 (centum in kor. pel gubati) stoguben, stokraten, stoteren: fructus Vulg.; kot subst. centuplum accipere Aug. stoterno prejeti, c. invenire Vulg.
  • centuria -ae, f (centum) stoterica, stotnija, centurija

    I. voj.

    1. sprva stotnija: Varr., eodem tempore et centuriae tres equitum conscriptae sunt L.

    2. pozneje centurija = kompanija, sestavljena iz 60 mož = polovica manipla, šestina kohorte, šestdesetina legije: centuria, qui sub uno centurione sunt Varr., milites ex omnibus centuriis deligi iubet C.

    — II.

    1. centurija, po l. 193 vsak izmed razredov v pet razredov razdeljenih rim. državljanov, ki so glasovali v centurijskih zborih (comitia centuriata): ex iis, qui C milium aeris haberent, LXXX confecit centurias, quadragenas senum et iuniorum L., una centuria praerogativa Ci. ki prva glasuje na centurijskem zboru, ter praetor primus centuris cunctis renuntiatus sum Ci. z glasovi vseh volilnih razredov.

    2. poljski okraj (po 200 oralov, kajti C sortes = CC iugera): centuria primum centu iugeribus dicta est, post duplicata retinuit nomen, ut tribus (t.j. tretjina) multiplicatae idem tenent nomen Varr., est in eo agro centuria quae Populiana nominatur Ci., animadvertit in hac ipsa centuria aedificium Ci.
  • centuriātīm, adv. (centuria)

    1.
    a) po (vojaških) centurijah ali stotnijah: c. milites producere C.
    b) po državljanskih centurijah ali stotnijah: tributim et centuriatim descriptis ordinibus Ci. po različnih volilnih razredih, c. citare populum L.

    2. pren. stotinoma, kupoma, krdeloma: ad te c. current, qui panem petent Pomp. ap. Non.
  • centuriō -ōnis, m (centuria) vodja centurije, centurion, stotnik: C., L. idr., L. Marcius primipili centurio Ci., vos centuriones appello vosque milites Ci., c. classiarius T. pomorski častnik, kapitan; pueri magnis (iron.) e centurionibus orti H. potomci velikih stotnikov (ker je bila Venuzija vojaška naselbina).
  • centuriō -āre -āvī -ātum (centuria) (raz)deliti na stotnije, centurije

    1. voj.: cum homines palam conscribi centuriarique vidissem Ci., iuventutem c. L., centuriati pedites coniurabant L. po stotnijah, iuventus Romana equis delapsa se ipsam centuriavit Val. Max. se je bojevala po stotnijah, centurijah (konjeniki so bili razdeljeni v dekurije); abs.: centuriat Capuae Ci.; šalj.: eripiam hodie concubinam militi si centuriati bene sunt maniplares mei Pl. če so dobro urejeni, organizirani.

    2. v pt. pf. o rim. ljudstvu po Servijevi razdelitvi: comitia centuriata komicijski zbori, na katerih so po centurijah glasovali o volitvah uradnikov, vojni in miru, glavnih zločinih idr.: comitiis centuriatis Murenam consulem renuntiavi Ci. ali com. cent. legem tulit consul Ci.; od tod (enalaga): lex centuriata Ci. na centurijski zbor v posvetovanje vzeti zakon.
  • cerebrum -ī, n (prim. gr. κάρ, κάρᾱ, κάρανον = jon. κάρη, κάρηνον glava, ἔγκαρον in ἴγκρος možgani, κρᾱνίον lobanja, κόρση sencè, lat. cernuus, cornu, cervīx, cervus, crābrō)

    I.

    1. možgani: Kom., Lucr., Cels., Plin., Suet. idr., alii in corde, alii in cerebro dixerunt animi esse sedem Ci., sparsoque infecta cerebro V. z razpršeno možganovino, truncus inlapsus cerebro H.

    2. met.
    a) mozeg = razum, pamet: Pl., Ph., Suet., putidius cerebrum est... Perilli H.
    b) vročeglavost, nagla jeza: Pl., o te, Bolane, cerebri felicem H.

    3. pren.
    a) stržen, srž: Plin.
    b) smisel, vsebina: huius fabulae... interius c. Fulg.

    — II. lobanja, črepinja: Plin. Val., Th. Prisc., Sid.