Franja

mālopē -ēs, f (gr. beseda) bot. slezenovec: maiorem (sc. malvam) Graeci malopem vocant in sativis Plin.

mam(m)ōna ali mammōnās -ae, m (gr. *μαμμωνᾶς, prvotno sirska beseda) mámon = bogastvo, premoženje, denar: Eccl.

manna², n indecl. (hebr. beseda) mana, nebeška hrana (Hebrejcev): Eccl. — Soobl. manna -ae, f: Hier.

mannus¹ -ī, m (ilirska beseda) galski konjiček, poni: O., H., Lucr., Pr., Sen. ph., Isid.

mantellum in (naslanjaje se na mantēle) mantēlum -ī, n (najbrž sor. z mantica, mantum, mantus, torej kelt. beseda)

1. ogrinjalo, odevka, odevalo, odeja: nec mendaciis subdolis mihi usquam mantelum est meis Pl. (pren.).

2. = mantēle: Luc. ap. Serv., Fest., P. F.

mantica -ae, f (kelt. beseda) ob obeh straneh viseča bisaga, starejše premetalnica (pešcev, popotnikov), torba (konjenikov), vreča čezramnica, naramnik: Porph., mantica cantheri costas gravitate premebat Luc., mantica cui lumbos onere ulceret atque eques armos H., et cum dicto mantica[m] mea[m] humero exuo Ap.; pren.: non vidēmus manticae quod in tergo est Cat. = svojih napak, praecedenti spectatur mantica tergo Pers. napake drugega.

mantīsa (mantissa) -ae, f (najbrž gal. in ne (kakor trdi P. F.) etr. beseda) dodatek, doklada, nameček: mantisa additamentum dicitur lingua Tusca, quod ponderi addicitur, sed deterius et quod sine ullo usu est P. F., mantisa obsonia vincit Luc. ap. P. F.; metaf. dobiček: magnam mantisam habere Petr.

mantiscinor -ārī -ātus sum (iz gr. μάντις po vaticinor tvorjena beseda) vedeževati, prerokovati: Pl.

mantum -ī, n ali mantus, abl. -ū, f (hispanska beseda) kratek plašč: Isid., Prob.

mānus² 3 (star. beseda, sor. z māne, Mānēs, mātūrus, Mātūta) dober, dobrotljiv (naspr. immānis): Varr., Macr., Serv., Isid.

manzer -eris (hebr. beseda) nezakonski: Eccl.

mapālia -ium, n (punska beseda)

1. koče, kolibe, lesenjače, barake afriških nomadov (kočevnikov, kočevalcev), nomadsko šotorišče: Ca. ap. Fest., S., L., V., T., Mart., Sil. Sg. mapāle -is, n: Aus. (ki meri māpāle); kolekt. kolibje: coit e sparso concita mapali agrestum manus Val. Fl.

2. metaf. (pl.)
a) kot psovka zanikrneži, malopridneži: Petr.
b) nekoristne stvari, norčije, burke: mera mapalia fecistis Sen. ph.

mappa -ae, f (punska beseda, pravzaprav kos sukna, kos tkanine)

1. brisača, otiralka, otirača, prtič(ek), servieta (ki jo je moral gost prinesti s seboj; prim. mantēle): Varr., H., Petr.

2. signalizacijsko (signalno) platno, zastava, s katero so dirkačem v cirkusu dajali znamenje za start: Iuv., Sen. ph., mappam mittere Mart., Suet. obesiti (obešati) zastavo, da vihra.

marga -ae, f (kelt. beseda; prim. stvnem. mergil = nem. Mergel) lapor: Plin.

margarīta -ae, f (tuj., prim. gr. ὁ μαργαρίτης sc. λίϑος) biser: Varr. ap. Non., Ci., Sen. ph., Plin. — Redkejša soobl. margarītum -ī, n: T., Plin. iun., Ulp. (Dig.); kot ljubkovalna beseda: Augustus ap. Macr., Petr.

marrubium² -iī, n (beseda neznanega izvora, verjetno izpos.) bot. črna meta, klaš: Col. poet., Plin.

Mārs-piter -teris in -tris, m (= Mārs pater oče Mars) Márspiter: Gell., Macr., Prisc. (po Varr. nenavadna beseda). — Soobl. Māspiter Máspiter: Varr.

mastrūca (mastrūga) -ae, f (po Q. sardinska beseda) ovčji ali volčji kožuh, kosmata ovčina ali volčina: Ci., Arn., Prud.; kot psovka: Pl. — Od tod adj. mastrūcātus 3 v kosmato ovčino ali volčino oblečen: Ci.

matara -ae, f: C. ali mataris -is, f: L. ali materis -is, f: Sis. ap. Non., Corn. (kelt. beseda) galsko metalno kopje, sulica.

matta -ae, f (najbrž fen. beseda) pletenica (pletenjača) iz ločja, rogožina, rogozovina, rogoznica, štorja, raskava odeja: Aug.