Franja

casārius 3 (casa) kočen, bajtarski, le kot subst.

1. casārius -iī, m kočar, bajtar, hlapec na pristavi: Cod. th.

2. casāria -ae, f čuvarka koče, kočarka: P. F.

cascus 3 (sab.; prim. cānus) prastar, starodaven: Enn. ap. Varr., Varr., Hier., Serv., Aus., prisci illi, quos cascos appellat Ennius Ci.; subst. cascus -ī, m prastarec, casca -ae, f prastarka: Manilius ap. Varr. Adv. cascē po starem, po pradavnem, starokopitno: Gell.

Cassander -drī, m (Ci., L., Cu., Iust.) ali Cassandrus -ī, m (N.) (Κάσσανδρος) Kasander

1. sin mak. kralja Antipatra; nasilno se je polastil mak. kraljestva (roj. l. 355, umrl l. 297). Po njem se imenuje Potidaja, mesto na polotoku Halkidiki; razdejal jo je kralj Filip in ponovno postavil Kasander: Cassandrēa (Cassandrīa) -ae, f (Κασσάνδρεια) Kasandreja (Kasandrija): L., Mel., Plin. Od tod Cassandre͡us -eī, m (Κασσανδρεύς) Kasandrejec = Apolodor, kasandrejski tiran: O. Cassandrēnsēs -ium, m Kasandrejci, preb. Kasandreje: L.

2. gr. astrolog: Ci.

Cassiopē¹ -ēs, f (Κασσιόπη) Kasiopa, Kefejeva žena in Andromedina mati, pozneje ozvezdje na nebu (Kasiopeja): O., Pr., Hyg. — Soobl. Cassiepīa (Ci. poet.) ali Cassiepe͡ia (Hyg.) -ae, f (Κασσιέπεια) Kasiepija, Kasiepeja.

Cassiopē² -ēs, f (Κασσιόπη) Kasiopa, mesto na Korkiri: Ci. ep., Suet. — Soobl. Cassiopa -ae, f: Gell., Ulp. (Dig.) — Od tod adj. Cassiopicus 3 kasiopski: filix Plin.

castaneus 3 (adj. iz κάστανον) kostanjev: castaneae nuces V. kostanji (plodovi); subst. castanea -ae, f

1. (sc. nux) kostanj (plod): Col., Plin., castaneae molles V.

2. (sc. arbor) kostanj (drevo): Col., Plin., Pall., castaneae gessere fagos V.

Catacecaumenē -ēs, f (Κατακεκαυμένη: κατακαίω) Katakekavmena, od sonca ožgana vinorodna meonska ali mizijska pokrajina. Od tod Catacecaumenītēs -ae, m (Κατακεκαυμενίτης, sc. οἶνος) katakekavmensko vino: Vitr., Plin.

cataclīstos -on (gr. κατάκλειστος) vreden, da se ga zaklepa ali hrani, od tod krasen, čudovit: vestis = subst. cataclīsta -ae, f praznična (paradna) obleka: Ap., Eccl. Od tod adj. cataclīsticus 3 praznične obleke (gen. sg.): c. fila Ven. = cataclīsta -ae, f.

cataracta (catarrhacta) -ae, f, starejše cataractēs (catarrhactēs) -ae, m (gr. καταράκτης, καταῤῥάκτης)

I.

1. slap, katarakt (poseb. Nilov pri Sieni): Plin., Lucan., Amm., pervenit... ad catarrhactam ab eaque se praecipitans... Nilus Vitr., cataractae, nobilis insigni spectaculo locus Sen. ph.

2. spustna rešetka, spustna vrata, spuščalo, spuščalnica pri vratih: Veg., (porta) cataractā deiectā clausa erat L.

3. zapornica na rekah: Plin. iun.; pren.: aperire (patefacere) cataractas caeli Ambr., aperuit cataractas donorum suorum Ap.

— II. pren. katarakta, neka vodna ptica, ki se naglo požene navzdol, sicer avis Diomedia, najbrž nekakšna gos: Iuba (Diomedias aves) cataractas vocat Plin.

catēchūmenus (catēcūmenus) -ī, m in catēchūmena -ae, f (gr. κατηχούμενος, κατηχουμένη) tisti (tista), ki se uči krščanske vere preden je krščen, nekrščenec, nekrščenka, novovernik, novovernica, katehumen, katehumenka: Eccl.

Catiēnus 3 Kacien(ov), rim. priimek, npr. T. Catienus Ci. ep. Tit Kacien. Catiēna -ae, f Kaciena, znana sramotnica: Iuv.

catochītis -tidis, f (gr. κατοχῖτις) katohitida, neki dragulj: Plin.; tudi catochītēs -ae, m katohit: Prisc.

catulīnus 3 (catulus) pasji: caro Pl. ap. P. F.; subst. catulīna -ae, f (sc. caro) pasje meso, psetina: Plin.

Caulōn -ōnis, acc. -ōna, m (Καυλών) Kavlon, gr. mesto v Brutiji: L., V., O., Plin. — Soobl. Caulōnia -ae, f Kavlonija: L., Mel.

Cecrops -opis, m (Κέκροψ) Kekrops, najstar. kralj v Atiki, po mitu pol človek pol kača, zato Cecr. geminus: O. Od tod

1. patronim Cecropidēs -ae, m (Κεκροπίδης) Kekropid, Kekropov potomec = Tezej: O.; v pl. Cecropidae -ārum, m = Atenci: V., O. K temu fem. Cecropis -idis kekropska = atiška: terra O., ales O. = Prokne, kot subst. = Kekropida: Aglauros O., Procne O. Prokne kot Pandionova hči.

2. adj. Cecropius 3 kekropski, Kekropov: arx O. atenski grad, ki se imenuje tudi samo Cecropia -ae, f Kekropija: O., Plin. Pesn. (met.) = atiški: insula Pl. ali fines Lucr. Atika, apes V., cothurnus H atiška tregedija, Cecropiae domus opprobrium H. (o Prokni, hčeri atiškega kralja Pandiona), Cecropia dote madent pectora Mart. so polne atiške modrosti.

Celtae -ārum, m Kelti, veliko indoevr. ljudstvo, v širšem pomenu skupina vseh rodov, ki so prebivali pred germanskim navalom v zgornji Italiji od umbrijskega obrežja (Sena Gallica!) proti severu do Donave in Rena, v Galiji, Britaniji in delu Hispanije; pri Rimljanih v ožjem pomenu rodovi srednje in južne Galije: C., L. idr. Od tod

1. adj. Celticus 3 keltski =
a) srednje- in južnogalski: Gallia, spolia Plin., spica Plin. Val., nardus Plin. Val. = subst. celtica -ae, f: Th., Prisc., Plin. Val.
b) gornjeitalski: rura Sil.
c) Celtica gēns keltsko v današnji španski Galiciji: Mel., tam prōmunturium Celticum Keltsko predgorje: Mel., Plin.

2. subst.
a) Celtica -ae, f (sc. terra) Keltsko (ozemlje) α) v Hispaniji: Plin. β) visoko na severu ob Belem morju: Plin.
b) Celticī -ōrum, m (sc. populi, Κελτικοί) Keltiki = Celtica gens: Mel., Plin.
c) Celticum -ī, n (sc. nomen ali imperium, τὸ Κελτικόν) Keltsko = skupina keltskih rodov v Galiji, keltska vladavina: L.

Celtibērī -ōrum, m Keltiberi, ljudstvo v severni in srednji Hispaniji, nastalo po mešanju prvotnih Iberov s priseljenimi Kelti: Ci., Val. Max., Plin. (prim.: Celtae miscentes nomen Hiberis Lucan.); sg. Celtibēr -ērī, m Keltiber: Cat. Od tod adj. Celtibēr -ēra -ērum keltiberski: Val. Max., Mart. = Celtibēricus 3: L., Val. Max., Plin.; subst. Celtibēria -ae, f Keltiberija, keltiberska dežela južno od zgornjega Ibera, ki je obsegala današnjo Aragonijo, Navarro, Kastilijo y León in Kastilijo la Mancho: Ci., C., Cat. idr.

cēnāculārius (cēnāclārius) 3 (cēnāculum) k nadstropju spadajoč, le kot subst.

1. cēnāculārius -iī, m zakupnik hišnih nadstropij, ki jih nato oddaja posameznikom: Ulp. (Dig.)

2. cēnāculāria -ae, f zakup nadstropij: cenaculariam exercere Ulp. (Dig.)

centaurēum -ī, n (gr. κενταύρειον), pravzaprav „kentavrska zel“, po ljudski etim. pozneje na „centum aurei“ naslonjena beseda, od tod sl. stozlat(nik), zlati grmiček, tavžentroža; le v pl.: Lucr., Lucan., grave olentia centaurea V. — Soobl.

1. centaurium -iī, n (κενταύριον): Lucr., Plin., c. maius Plin. svedrc, veliki stozlat, c. minus Plin. zlati grmiček stozlatnik.

2. centauria -ae, f (κενταυρία): Ap. H.

centēnī -ae, gen. centēnûm, num. distributivum (centum) po sto, večkrat sto, vsakokrat sto: latae pedum centenûm quinquagenûm Varr. fr., deciens centena milia Ci. = 1000000, decies centena (sc. milia) dedisses huic parco H., viciens centena milia pasuum C. = 2000 milj, centeni ex singulis pagis T. Redkeje sg. centēnus 3 stokraten, stoteren: centenāque arbore fluctum verberat V. s sto vesli, c. vulnus Sil., guttur Pers., iudex (= centumvir) Stat., consul Mart., dignitas Icti. čin centenarijev (gl. centēnārius), reditus Ven. Od tod subst.

1. centēna -ae, f (sc. dignitas) = centena dignitas: Cod. Th.

2. centēnum -ī, n = secāle ker stoterno rodi: Isid.