Franja

tentipellium -iī, n (tendere in pellis) raztezalo (napenjalo, napenjalnik) usnja, s katerim so čevljarji raztegovali usnje: tentipellium inducitur, rugae ore extenduntur Tit. fr., pro manibus credo habere ego illos tentipellium Afr. fr., tentipellium Artorius putat esse calciamentum ferratum, quo pelles extenduntur Fest.

Terentius 3 Teréncij(ev), ime sabinskega in rimskega plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. C. Terentius Varro Gaj Terencij Varo(n), konzul in vojskovodja, ki ga je l. 216 pri Kanah premagal Hanibal: L.

2. M. Terentius Varro Mark Terencij Varo(n), Ciceronov sodobnik, rojen l. 116 v mestu Reate na Sabinskem, najbolj učen rimski starinoslovec in jezikoslovec, v državljanski vojni Cezarjev nasprotnik v Hispaniji, umrl l. 28: Ci., C., Plin., Suet., Gell.

3. P. Terentius Varro Publij Terencij Varo(n) iz galske vasi Ataks (Ataka, Atax, zato imenovan tudi Atacīnus Atačan), epski, satirski in lirski pesnik, rojen l. 82, umrl l. 37: H.

4. Terentia Terencija, Ciceronova prva soproga: Ci. ep., Plin.

5. kot osvobojenec Publija Terencija Lukana se je P. Terentius Afer Publij Terencij Afer (Afričan) imenoval rimski komediograf, po rodu iz Kartagine (ok. 185—159). Za rimski oder je predeloval igre grške nove komedije (νέα), zlasti Menandrove in Difilove komedije: Ci. ep., H., Q., Suet., Gell. Od tod adj. Terentiānus 3 Teréncijev: Chremes (skopuh v Terencijevi komediji), verbum Ci. ali Terentianum illum Lact. Terencijeva misel, Terencijev izrek (tj. misel ali izrek, ki ga najdemo v kaki Terencijevi komediji); tako tudi Terentianus ille adulescens Aug. (= Fajdrias (Fajdrija) v Terencijevi komediji „Skopljenec“ (Eunuchus)); toda exercitus Terentianus L. vojska Gaja Terencija Varona pri Kanah.

Terentum -ī, n (Fest., P. F.) ali Tarentum -ī, n (Serv.), tudi Terentus -ī, m (Serv.) (po enem od kodeksov) in Tarentos -ī, m (Mart.), gen. Tarenti (O. (Fasti 1, 501; v nekaterih izdajah najdemo obl. Terenti), Val. Max., Stat.), acc. Tarentum (L. epit.), abl. Tarento (Mart). Terént, Tarént, prostor na severozahodnem delu Marsovega polja, kjer so potekale stoletne igre (ludi saeculares). — Od tod adj. Terentīnus (z inačico Tarentīnus) 3 teréntski (terentínski), taréntski (tarentínski): tribus Terentina Ci., L. ali samo Terentina Senatus consultum in Ci. ep., Terentinus ludus Aus., ludi Terentini Varr. fr.

Opomba: Zapis Tarent … prevladuje (v najboljših rokopisih) pri piscih postavgustejske dobe; do njega je prišlo menda zato, ker so besedo povezovali s spodnjeitalskim mestom Tarent (Tarentum).

terminālis -e (terminus)

1. k meji sodeč (spadajoč), (ob)mejen, mejniški, mejaški: lapis Amm. mejnik, palus Tert.; subst. Terminālia -ium (in -iōrum: Aug., Lact.) (sc. sacra) terminálije, praznik mejniškega boga Termina (Terminus), ki so ga obhajali 23. februarja; na ta dan se je prvotno končalo konzulovo leto, tj. enoletni konzulski mandat: Ci., L., H., Macr., Lact.

2. končen, zaključen: sententia Cod. I. končna sodba, tuba Ap. tromba, ki naznanja konec igre, „o“ terminalis Prisc. na koncu besede.

tessera -ae, f (gr. τέσσαρες, τέσσαρα, jon. τέσσερα)

1. četverokotnik, štirikotnik, kvadrat, štiriogelnik, od tod kocka (starejše kóber) za igranje (imela je šest zaznamovanih strani; gl. talus): tesseras iacĕre Ci. ali mittere O. = tesseris ludere Ter., tesserarum iactus L. kockanje, homines se ad tesseras (kockanje) conferunt Ci.; occ. štirikotnik za polaganje podov = mozaični kamenček, mozaična deščica: palliorum Plin., tesseris struere pavimenta Vitr. položiti (polagati) pod iz kockastih deščic, pavimentum struere ex tesserā grandi Plin.

2. znak, znamenje, obeležje, obeležba, listek z napisom (starejše belèg, beléžen (f), znamka), in sicer
a) lesena tablica z označujočim napisom: Iust.
b) tablica, izkaz, izkaznica, značka, oznaka; ko jo je posameznik pokazal, je dobival prirodnine (naturalije) ali denar: frumentaria ali frumenti Suet., Iuv. nakaznica (izkaznica) za žito, nummaria Suet. nakaznica (izkaznica) za denar.
c) tessera hospitalis gostinska značka (oznaka), gostinsko znamenje, znak gostinskega prijateljstva (gr. σύμβολον), po katerem so se spoznavali gostinski prijatelji: Pl. idr., apud nos confregisti tesseram Pl. zlomil si gostinsko znamenje (značko) = razdrl si gostinsko zvezo, konec je najinega gostinskega prijateljstva.
d) tablica, na kateri je bilo napisano vojaško geslo ali povelje; od tod

3. meton. vojaško (bojno) geslo, vojaška parola, vojaško povelje, vojaški ukaz (starejše povêlek), bojni krik (gr. σημεῖον, lat. tudi signum): tessera per castra ab consule data L., it bello tessera signum V., omnibus tesseram dare L.

tēstāmentum -ī, n (tēstārī)

1. zadnja (poslednja) volja, oporoka, volilo, testament: falsum Ci., legitimum Plin. iun., ingratum Suet. v katerem se cesarju ne voli ničesar, v katerem se cesarju ne zapusti prav nič, duplex Suet., testamenta ac voluntas mortuorum Ci., captatio testamenti Plin., subiectio testamentorum L., subiector testamentorum Ci., ius testamenti Icti., testamentum facere Ci., Icti. narediti, facere testamentum in procinctu Vell. v trenutku, ko se gre v boj, testamentum rumpere ali inritum facere Ci. razveljaviti, testamentum conscribere, interlinere Ci., mutare Ci., Sen. rh. idr., captare H., Sen. ph., nuncupare Plin. iun., signare Q., Plin. iun., obsignare C., Ci., Suet., resignare H., confirmare, operire Q., rescindere Ci., Q., circumscribere Plin. iun. izogniti se oporoki, adhiberi ad testamentum Icti. biti sprejet k oporoki (oporočanju), non admitti ad testamentum Icti. ne biti sprejet (pripuščen) kot dedič, excludi testamento Icti. biti izključen iz oporoke (od dedovanja), adoptare aliquem testamento N., Val. Max., per testamentum adoptari Eutr., regnum testamento (v oporoki, z oporoko, po oporoki) legare Iust., imperio Romano per testamentum Asia accessit Eutr., corrigere testamenta vivorum Ci., aliena testamenta ipsis, quorum sunt, dictare Plin. iun. ljudem narekovati njihovo (lastno) oporoko, testamenti factionem habere Ci. imeti pravico narediti oporoko, alio testamento mori Plin. iun., testamento aliquem heredem relinquere Eutr., eripis hereditatem, quae venerat a propinquis, venerat testamento, venerat legibus Ci. Pravico do izdelave oporoke ali dedovanja so imeli le rimski državljani; bile so tri vrste oporočanja (testamenti factio):
a) calatis comitiis Gell.
b) in procinctu Ci., Vell.
c) per aes et libram, kjer je nastopil navidezni kupec; gl. emptor.

2. zaveza, testament (starejše zakon) Svetega pisma: Lact., Tert.

tēstūdō -inis, f (tēstu, tēsta)

1. želva, kornjača: Pac. ap. Ci., L., Ph., Sen. ph., Plin. idr., crocodili fluviatilesque testudines Ci.; preg. (o nemogoči stvari): testudo volat Cl.; meton. želvovína, želvji oklep: Tib., Lucan., Plin., Mart., Iuv. idr., ebore et testudine culti (opažena, okrašena) thalami O., varii pulchrā testudine postes V., lecti ex testudine Varr., Alexandrini (sc. triumphi) apparatus ex testudine constitit Vell.

2. metaf. plosko izbokle (izbočene) stvari
a) vsako strunsko glasbilo, lira, plunka, kitara, lutnja ipd.: Ci., V., O., Val. Fl., Hyg. idr., testudinis aureae strepitus H. (baje je prvo liro izdelal bog Hermes iz želvovine); metaf. „kitara“, kitari podobna ureditev las oz. frizura: O. (Ars amat. 3, 147).
b) obok (starejše oblok), svòd, (plosko) obokan prostor, poseb. notranje (po)krito dvorišče (cavaedium) rimske hiše, obokana dvorana, paviljon: Varr., Ci. idr., mediā testudine templi V. sredi notranjega svetiščnega prostora.
c) kot voj. t.t. α) „želva“ = ščitna streha, zaščitna (varovalna) streha, „ščitnica“, ki so jo rimski vojaki naredili tako, da so držali ščite nad glavami: L., V., T. idr., testudine factā portas succendunt C. β) „želva“ = zaščitna (branilna) streha, lesen, z mokrimi kožami pokrit oblegovalni stroj na kolesih, pod katerim so se vojaki primikali k obleganemu mestu: Vitr., vineis ac testudinibus constitutis N., turres testudinesque agere coeperunt C.
d) ježevo želvasto odevalo (pokrivalo): Mart.
e) jajčna lupina: ovum testudine tectum est Aug.

thalassītēs -ae, m (gr. ϑαλασσίτης, sc. οἶνος) talasít = morján, morsko vino, ki so ga kot mošt v posodi spustili v morje, da so mu s tem povišali starost: in aliis autem gentibus simili modo factum tethalassomenon vocant, thalassiten autem vasis musti deiectis in mare, quo genere praecox fit vetustas Plin.

Thalēs, gen. Thalētis in Thalis, acc. -lētem (-lēta: Serv.), -lēn in -lem, abl. -lēte in -le (Θάλης, gen. Θάλητος in Θαλῆς, gen. Θαλοῦ) Táles (Talét), filozof naravoslovec iz Mileta, utemeljitelj jonske filozofske šole; prištevali so ga med sedmerico modrih: Pl., Varr., Ci., Sen. ph., Iuv., Ap. idr.; apel.= filozof, modrijan: salve, Thales Pl.

Thamyrās -ae, m (O., Pr., z acc. -am in -an) in Thamyris -idis, m (Stat.) (Θάμυρις) Tamíras, Tamíris (Tamírid), mitološki traški pevec, ki so ga Muze premagale pri tekmovalni preizkušnji; za kazen so mu vzele plunko in oči.

theātrum -ī, n (gr. ϑέατρον : ϑεᾶσϑαι gledati)

1. gledališče, teater: Naev. fr., Val. Max., Vitr. idr., terna theatra O. gledališče Gneja Pompeja, Marka Klavdija Marcela in Statilija Tavra, marmoreum O., nudum tectumque Stat., facere theatrum magnificum e marmore L., ingredi theatrum T., curvo theatro sedere O., arto theatro spectare H., sed exeamus theatro, veniamus in forum Ci. pustimo gledališče in preidimo (v govoru) k Forumu, aequo animo e vita, cum ea non placet, tamquam e theatro exeamus Ci. Za Grke so bila gledališča tudi (skupščinska) zbirališča za odločanje in posvetovanje o političnih vprašanjih: Ci., L., T. idr., veniebat in theatrum, cum ibi concilium populi haberetur N.

2. (pesn.) prizorišče za javne bojne igre: media in valle theatri V. sredi doline, ki je rabila za prizorišče; metaf. prizorišče, delokrog, področje delovanja (dejavnosti): forum populi Romani quasi theatrum illius ingenii Ci., ego vero non deero et, ubicumque pugnabo, in theatro orbis terrarum me esse credam Cu., in theatro (sc. aliquo) orbis terrarum versari Ci. ali esse Cu. biti (stati) na svetovnem prizorišču, biti (stati) vsemu svetu pred očmi, theatrum magnum habet ista provincia Ci., familiaritas magno theatro spectata (= javno) Ci., optimus quisque praeceptor frequentiā gaudet ac maiore se theatro dignum putat Q.

3. meton. gledalci, gledalstvo, poslušalci, poslušalstvo, občinstvo, publika: theatri clamores Plin., theatra tota reclamant Ci., tota saepe theatra et omnem circi tubam exclamasse barbare Q.; metaf. sploh gledalci, poslušalci, zborovalci, zbor, zborovanje, skupščina: spissis indigna theatris scripta pudet recitare H., cui sententiae ferunt theatra tota, plena stultis indoctisque, applausisse Aug., senatus consultum frequentissimo theatro (sc. populi) comprobatum Ci., tunc est commovendum theatrum Q. (o zboru sodnikov).

Thēbē -ēs, f (Θήβη) Téba

1. nimfa, ljubica rečnega boga Azopa, po kateri so baje imenovane bojotijske Tebe: O.

2. soproga Aleksandra, tirana v Ferah (Pherae): Ci., Val. Max.

3. mestno ime; gl. Thēbae.

Themistoclēs -is in -ī, acc. -em, -ēn in -ea (Val. Max.), m (Θεμιστοκλῆς) Temístokles, atenski državnik in vojskovodja, po čigar zaslugi so Grki leta 480 pri Salamini premagali perzijsko ladjevje: N., Ci., Iust., Val. Max. idr. — Od tod adj. Themistoclēus 3 (Θεμιστόκλειος) Temístoklov, temistokléjski: consilium, exsilium Ci. ep.

Theodosius -iī, m (Θεοδόσιος) Teodózij

1. neki skeptik, ki je izdelal sončno uro: Vitr.

2. poslanec Hiošanov (Chios), ki ga je ubil Publij Klodij: Ci.

3. Flavius Theodosius ali Theudosius Flavij Teodozij (Teudozij), oče cesarja Teodozija I.: Aur., Amm., Cl.

4. Teodozij I. (Veliki), rimski cesar v letih 379—395 po Kr.: Aur., Cl.

5. Teodozij II., vnuk prejšnjega, v letih 408—459 po Kr. vzhodnorimski cesar; po njegovem naročilu so sestavili po njem imenovani codex Theodosianus. Od tod adj. Theodosiānus 3 Teodózijev (= cesarja Teodozija II.), teodozijánski, teodózijski: lex Cod. I.; prim. codex Theodosianus.

Therapnē (pisano tudi Theramnē) -ēs, f in Therapnae -ārum, f (Θεράπνη, Θεράπναι) Terápna (Terámna), Terápne

1. mesto na Kreti: Mel., Plin.

2. mesto v Lakoniki jugovzhodno od Sparte, Helenin rodni kraj: Mel., Plin. (ki pišeta Therapne ali Theramne), Stat. — Od tod adj. Therapnaeus (Theramnaeus) 3 (Θεραπναῖος) terapnéjski, terapnájski (teramnéjski, teramnájski) =

1. iz (lakonijske) Terápne (Terámne) prihajajoč (izhajajoč), pesn. = lakón(ij)ski, spártski, spartánski: marita O. ali rure Therapnaeo nata puella O. = Helena, arma Sil. = kralja Menelaja in njegovih tovarišev, fratres Stat. = Kastor in Poluks, membra Stat. = Poluksovi, Amyclae Mart. spartske (ker so stale poleg Sparte), sanguis O. = amikelskega dečka Hiakinta (Hiacinta).

2. =
a) taréntski, tarentínski: Galaesus Stat.
b) sabínski: Therapnaeo av sanguine Clausi Sil. (Tarentčani (Tarentinci) in Sabinci so spartanskega rodu).

thermae -ārum, f (gr. ϑερμός topel)

1. tople kopeli, toplice, têrme, v Rimu krasne, vsem ljudem namenjene stavbe, v katerih so vodo ogrevale podzemske peči: Agrippae Plin., Neronianae Mart., aedificavit Romae thermas Eutr., fundamenta thermarum im mari iacĕre Sen. iun., magnā thermarum et porticum et tricliniorum laxitate Suet.

2. = thermopōlium gostilna, krčma, nekakšna restavracija, točilnica (starejše točarnica) ali okrepčevalnica, okrepčevališče: Iuv.

3. kot nom. propr. Thermae -ārum, f (Θερμαί Toplice) Têrme = Toplíce, mesto na severni obali Sicilije, rimska kolonija, rodni kraj tirana Agatokla (zdaj Termini Imerese): Ci., Mel., Plin. Od tod adj. Thermitānus 3 têrmski, termájski, termitánski, iz Têrm prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): Ci.; subst. Thermitānī -ōrum, m Termájci, Termitán(c)i, preb. Term: Ci.

Thermōdōn -ontis, acc. -onta in -ontem, m (Θερμώδων) Termodónt, reka v Pontu, ob kateri so baje bivale Amazonke (zdaj Terme Çayi): V., O., Pr., Sil., Cu., Plin., Mel., Iust. — Od tod adj.

1. Thermōdontiacus 3 (Θερμωδοντιακός) termodóntski, termodontíjaški, pesn. = amazónski: aurum O. zlato Amazonk, turmae Stat.

2. Thermōdontēus 3 termodóntski, termodontéjski, pesn. = amazónski: agri Pr.

3. Thermōdontius 3 (Θερμωδόντιος) termodóntski, termodóntijski, pesn. = amazónski: ripae, hostis Sen. tr.

Thērodamās -antis, m (Θηροδάμας = Krotilec zverin) Terodamánt

1. po mitološkem izročilu divji skitski kralj, ki so ga namesto stražarjev varovali levi; te je hranil s človeškim mesom, da bi postali krvoločnejši; od tod adj. Thērodamanteus 3 Terodamántov, terodamántski, terodamantéjski: leones O.

2. Aktajonov lovski pes: Hyg.; prim. Thēridamās.

Thessalī -ōrum, m (Θεσσαλοί) Tesál(ij)ci, preb. Tesalije (gl. spodaj Thessalia), epirsko pleme, ki je okrog l. 1000 prodrlo v dolino Peneja: Ci., L., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Thessalus 3 (Θεσσαλός) tesál(ij)ski, iz Tesalije prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): pectora Acc. ap. Prisc., equites L., Suet., dux Val. Fl. = Iason, victor H. = Achilles (ki je Tesal(ij)ec); tako tudi ignes H. = v Ahilovem taboru, tela Pr. = Ahilove, currus Val. Fl. = Ahilov, pubes, ora Cat., pinnus O., Stat. ali puppis Val. Fl. = ladja Argo, tentoria Val. Fl. = Argonavtov (Argoplovcev), Tempe H. (med Oso in Olimpom), terra O., Tib., solum Sen. tr., frena Val. Fl., philtra Iuv., veneficus Pl., saga Pr., vox H. čaroven glas, venena H. čarovni strup(i), turba Lucan. čarovnikov, čarovniška; occ. subst.
a) Thessalus -ī, m Tesál(ij)ec = Achilles O., Thessalus senior Stat. = Chiron. — Kot grško lastno ime: Thessalus Lampsacenus Ci. Tesal Lampsačan, Tesal iz Lampsaka.
b) Thessala -ae, f Tesál(ij)ka: casta Cl. = Alcestis; tudi = tesál(ij)ska čarovnica: Lucan., Cl.

2. Thessalicus 3 (Θεσσαλικός) tesál(ij)ski: Plin., Mart. idr., equi Varr., iuga O. pogorje Pelion, aggeres Sen. tr. pogorje, Haemus Lucan. trakijski, dux = Achilles Sen. tr. ali Acastus (Pelionov sin) Sen. tr. ali = Iason Val. Fl., axis Sen. tr. = Ahilov voz, navalia Sen. tr. = Ahilovo ladjevje, crines Cl. = Ahilovi lasje, color Lucr. škrlat, purpur (ki so ga izdelovali v Tesaliji), trabs Sen. tr. = ladja Argo, reges Val. Fl. = Argonavti, remi Val. Fl., Cl. ladje Argo, tyrannus Val. Fl. = Pelion, venenum O., Val. Fl., caedes Lucan. = bitka med Cezarjem in Pompejem (gl. spodaj pod Thessalia).

3. Thessalius 3 tesál(ij)ski: O., Lucan., Ap. Od tod subst. Thessalia -ae, f (Θεσσαλία, sc. γῆ) Tesálija, dežela med Makedonijo, Epirom, Dorido, Lokrido in Egejskim morjem, znana po zdravilnih zeliščih, prav zato pa tudi zloglasna kot čarovniška dežela; slovela je po konjereji (od tod tudi mitološko izročilo o Kentavrih, ki so prvi krotili konje) in po bitki na poljani pri Farzalu, kjer je Cezar l. 48 premagal Pompeja: Ci., O., Cat., Pr., Mel., Plin., Lucan., Ap. (z loc. Thessaliae = in Thessaliā) idr.

4. Thessalis -idis, f (Θεσσαλίς) tesál(ij)ska: ara O. Laodamejin, umbra Pr. senca (= duh) Protezilaja, Laodamejinega soproga; kot subst.
a) Tesál(ij)ka: O., Cl.
b) čarovnica: Lucan.

thlasiās -ae, m (gr. ϑλασίας) in thlibiās -ae, m (gr. ϑλιβίας) skopljenec, tolčenec, evnuh, ki so ga skopili s tolčenjem oz. zmečkanjem mod: Ulp. (Dig.), thlibias facere Paul. (Dig.) (s)kopiti s tolčenjem (mod).