Franja

repulsa -ae, f (repellere)

1. zavrnitev, prezir(anje), prezrtje: ne hanc repulsam tua sentiret calamitas Ph. zavrnitev, odslovitev, in tristitiam ira repulsam revolvitur Sen. ph.; occ. kot publicistični t.t. zavrnitev, odklonitev, neizvolitev pri potegovanju za kako javno uradniško funkcijo, čast: dolor repulsae C. da ni (bil) izvoljen, aegre tulisse P. Rupilium fratris repulsam consulatūs Ci. propadlo kandidaturo za konzula (konzulat), repulsa aedilicia Ci. neuspeh pri kandidaturi (potegovanju) za edila (edilstvo, ediliteto), Appium Claudium sine repulsā factum esse consulem Ci. da ni nikoli prej pogorel pri volitvah za konzula, a populo repulsam ferre ali samo repulsam ferre ali accipere Ci., Plin. biti prezrt, propasti, doživeti neuspeh (poraz) na volitvah, virtus repulsae nescia sordidae H., repulsā notatus Val. Max.

2. odbitje, odbijanje, odklonitev, zavrnitev kake prošnje, prazna (neuspešna, neuslišana) prošnja: nullius rei a se repulsam laturum N. da mu ne odbije ničesar, posce bonis aliquid: nullam patiere repulsam O. ne boš prosil zastonj, sint tua vota licet … secura repulsae O., amor crescit dolore repulsae O., longae nulla repulsa morae Pr., indignatio repulsae Ap.

re-putō -āre -āvī -ātum (re in putāre)

1. (iz)računati, preračunati (preračunavati): annos Plin., tempora T., ex hoc die superiores solis defectiones usque ad illam, quae … Ci.

2. metaf.
a) razmisliti (razmišljati, razmišljevati), premisliti (premišljati, premišljevati), preudariti (preudarjati), razmotri(va)ti, pretehtati (pretehtavati, pretehtovati): Ter., Sen. tr. idr., horum nihil unquam reputare Ci., infirmitatem suam T., cum animo (sam pri sebi) facinus suum reputans S., haec cum animo suo reputare Pl., multa secum reputans de civium crudelitate N. pri sebi (na tihem); z ACI: Plin. iun., Suet. idr., vere reputantibus Galliam suismet viribus concidisse T. če človek temeljito pretehta, cum tibi nihil merito accidisse reputabis Ci.; z odvisnim vprašanjem: Cu., S., Ci. ep. idr., nec reputas, cur milia multa animarum conveniant Lucr.
b) všte(va)ti, prište(va)ti, priračunati (priračunavati), vračunati (vračunavati): alicui nec bona opera nec mala reputare Tert., si illis reputamur Tert., reputaturus patri, quod eo nomine praestiterit Pap. (Dig.).

re-quiēs -ētis (kot e-deblo gen. requiēī (S. fr.), acc. requiem in requietem pri Ci., le requiem pri T., abl. requiete (Ci. poet.), requiē (O.); dat. nerabljen; prim. quiēs) f

1. mir, (od)počitek, oddih: Varr., L., T., Lucr. idr., non labor meus, non requies Ci., requie relevare laborem O., quantum ad requiem animi et corporis conceditur temporum Ci., curarum Ci., pugnae V., requietem quaerere et non invenire Lucceius ap. Ci., dare aliquam requiam senectuti meae Suet.; (v krščanstvu) zlasti posmrtni mir, mir v grobu, mir po smrti: Vulg.

2. meton. počivališče: requies ea certa laborum V., sibi dum requiem quaerit H.

res, rei, f (iz indoev. kor. *rēi̯- posest, posestvo, bogastvo; prim. skr. rā́ḥ posestvo, bogastvo, rāti, rāsatē daje, podeljuje, rātíḥ podelitev)

I.

1. posestvo, imovina, imetek, imetje, premoženje, blago: res familiaris C., Ci., N. zasebno premoženje, res et possessiones Icti. premično in nepremično blago = premičnine in nepremičnine, aestimationes possessionum et rerum C., pro re nostrā Ter. našemu premoženju primerno, res fidesque S. imetje in kredit (zaup), res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., res tuas tibi habeto = vzemi svoje imetje nazaj (formula pri ločitvi), et genus et virtus nisi cum re (plemstvo brez denarja) vilior alga est H., rem quaerere Pl. ali rem facere Ter. pridobivati si imetje (premoženje), rem conficere Ci. zapraviti premoženje (imetje), erat ei pecuaria res ampla et rustica sane bene culta et fructuosa Ci. veliko živine in lepo obdelano posestvo, servorum exercitūs illum in urbe conscripturum fuisse, per quos totam rem publicam resque privatas omnium possideret? Ci.; od tod rēs pūblica, pa tudi (zlasti pri zgodovinarjih) samo rēs državno imetje, državno premoženje: cum tu reliquias rei publicae dissipavisses Ci., si res essent refectae N.
b) državna blaginja, državna korist, državni prid, uspeh (korist) države: e (ex) re publicā est N., Ci., L. državi je v prid, državna blaginja zahteva, e re publica facere Ci. ali ducere L. državi v prid.
c) država, občina: rem publicam administrare N., gerere Ci., res Romana H., L., Persicae res Cu., res Albana L., tria genera rerum publicarum Ci., res eorum civibus … agris aucta S.; v pl.: res Priami evertere V., incruenta urbs et res sine discordia translatae T.
d) državna oblast, državna uprava: res publica erat penes eum N., rem publicam alicui tradere N., rem publicam attingere, capessere Ci., N. = accedere ad rem publicam N. posvetiti se državništvu (politiki), versari in rebus publicis N. ukvarjati se s politiko, sentire eadem de re publica Ci. biti istega političnega mišljenja (prepričanja), rerum potiri N., Cu. zavladati, polastiti se najvišje oblasti.

2. meton. prid, korist, hasek, hasen, sreča: res magis quaeritur, quam clientium fides Pl., in rem suam convertere Ci. v svoj prid (svojo korist) obrniti (obračati), okoristiti (okoriščati) se, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj prid, aliquem suis rebus abalienare N., id frustra an ob rem faciam S. s pridom, in rem conducit (est) koristno je z inf. (S., L.) ali z ACI ali ut in cj.: Pl., Ter. idr., ex tua re est ut moriar Pl. tebi koristi, ex re mea Ci. meni v korist, haec tuā re feceris Pl. sebi v prid, subdole ab re consulit Pl. svetuje na (v) škodo; ab re visum est Ci. zdelo se je nekoristno, neprimerno; occ. vzrok, razlog, povod, le v zvezah: eā (eādem) re, hāc rē, quārē; ob eam (hanc) rem, quam ob rem zato, zaradi tega: Pl., Ci., Lucr. idr., nulla aliā rē (zaradi ničesar drugega = le (samo) zaradi) quam bonitate hereditates exsequi N.

3. (poseb.)
a) opravek, opravilo, podjetje, zadeva: rem cum aliquo transigere Ci., nullius rei praes factus est N. ni bil porok pri nobenem podjetju, neque postea res ulla gesta est publice N. državni posel, ei rei praefecit Datamem N. to podjetje je zaupal, cum tantis rebus praefuisset N. ko je bil vodil tolika podjetja, felix rerum exitus Cu., de communi re dicere C.; od tod: tecum mihi res est Ci. s teboj imam opravek, s teboj imam (mi je) opraviti, sibi cum Thebanis rem esse N. imajo opraviti (imajo opravek, imajo pravka) s Tebanci (= bojevati se morajo s Tebanci).
b) pravna stvar, pravna zadeva, pravda(nje), tožba, sodni proces (splošneje kot causa): utrum rem an litem dici oporteret Ci., rem indicare Ci., de rebus ab isto cognitis iudicatisque et de iudiciis datis Ci., in ius de sua re numquam iit N. o svoji stvari, quarum rerum, litium, causarum condixit pater patratus Formula vetus ap. L.
c) ukvarjanje, pečanje s čim: res frumentaria Ci. sprva žitna zaloga, zaloga živeža, živež, potem zalaganje (preskrbovanje, oskrba) z živežem, res militaris C. ali bellica Ci. bojevanje, vojskovanje, res navalis L. pomorstvo, mornarstvo, res rustica Col. ali res rusticae Ci. poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje, res urbana Ci. civilno poslovanje, mirovni opravek, opravek v miru, res divina Kom., N., V. in pl. res divinae Ci. žrtvovanje; v pl. tudi verske zadeve, verstvo: C. —

II. splošno

1. reč, stvar, zadeva, predmet: res, quae numquam fuerunt, ut Scylla Ci., divinae humanaequae Ci., ignorantia bonarum rerum N. dobrih stvari = oblizkov, poslastic, natura rerum Ci. = narava, priroda, svet, caput rerum (glavno mesto sveta) urbs Romana O., rerum repertor V. stvarnik sveta; poseb. pogosto gen. rerum: abdita, ficta rerum H. = abditae, fictae res skrivnosti, izmišljotine; rerum (pleonast.): timeo, quid rerum gesserim Pl., quid rerum geritis Pl., Cat.; tako se z rerum okrepi superl.: maxima rerum Roma V. največje (na svetu, gr. τῶν ὄντων), rerum pulcherrima, Roma V. najlepši, pulcherrima rerum eloquentia Q., vēnit vilissima rerum hic, aqua H., pulcherrime rerum, maxime rerum H. ljubi moj, moje vse; pesn.: fessi rerum V. od trpljenja utrujeni.

2. reč, stvar, zadeva, predmet = determinativni zaimek nekaj, kaj, to, da se obnovi oz. prikliče v spomin
a) kaka predhodna beseda: vinum ad se importari non sinunt, quod eā re (= vino) … homines effeminari arbitrantur T., multae artes … quibus rebus exculta est hominum vita Ci.
b) kak predhoden pojem: claudus fuit altero pede: quae res (= id, quod to, kar = in to = in ta hiba) aliquid afferebat deformitatis N., quae res ei maturavit mortem N. ta stvar pa = to pa, Dion rem eo perduxit M. jo je prignal do tega, res una solaque H. eno edino (sredstvo); tako lat. redno opisuje neutr. subst. adj. in pron. v tistih (odvisnih) sklonih, v katerih bi se ne ločila od moškega spola, npr. nihil, nullius rei, nulli rei, nullā re; id, eius rei, ei rei, ea re (aliquis, hoc idem itd.); še zlasti v pl. multa, multarum rerum, multis ali bis rebus (dat. in abl.); včasih tudi v acc.: multas res novas (= multa nova) in edictum addidit N. veliko novega. Zato subst. res v takih zvezah nav. ne slovenimo, ampak ga večinoma nadomeščamo z neutr. ob njem stoječega prilastka, npr.: ea res to, de eā re o tem, nulla res nič, utraque res oboje, multae res mnogo, veliko, his (quibus) rebus s tem, od tod, zato, tako, in omnibus rebus v vsem itd., suis rebus consulere N. za svoje (za sebe samega, zase) skrbeti; prim. res cibi = cibus Ph., res Veneris ali res Venereae Ci. = Venus užitek ljubezni, ljubezen.

3. (kolekt.) stvar, stanje, položaj, okoliščine, razmere: auctoritas … adhibeatur ad monendum non modo aperte, sed etiam acriter, si res postulabit Ci., res autem haec est Ci. stvar je pa ta(ka), e re natā Ter. = pro re natā Ci. ali samo pro re L. po okoliščinah, kakor nanesejo okoliščine, glede na okoliščine, in omnibus rebus (v vseh položajih) singulari fuit industriā N., tanta rerum commutatio N. sprememba (obrat) razmer, id ex rebus et temporibus indicari potest N. po časovnih razmerah, glede na časovne razmere, res bene (male) se habet Ci. razmere dobro (slabo) kažejo, dobro je (kaže), slabo je (kaže), res ita se habet Ci. stvar je taka, tako je to; poseb. res adversae neugodne razmere = nesreča, res secundae ugodne razmere = sreča; pesn.: res dubiae V. nevaren položaj, res laetae V., rerum fiducia V. prepričanost, zaupanje v srečo, cardo rerum V. „obratišče“, prelomnica, mejnik usode, res egenae V. nesreča, beda, sunt lacrimae rerum V. za nesrečo, imperitus rerum Ci. razmer, res in suspicionem venit Ci. dvomi se, res in opinione est Ci. misli se, novis rebus (novotarije, državni prevrat) studere Ci., Atheniensium rebus studere N. biti atenskega mišljenja, biti na atenski strani, simpatizirati (držati) z Atenci, rebus Gallicis favere C. biti naklonjen Galcem, podpirati Galce. —

III. (s posebnim poudarkom dejanstvenosti)

1. delo, dejanje, čin: magnas res mari gessit N., conclamant se ituros: clamoremque res est secuta L., res dicta secuta est O. rečeno storjeno, aut consilio aut re iuro Ter., tantarum rerum gloria V., rebus spectata iuventus V. v dejanju (dejanjih, dejansko) preizkušena; poseb. pogosto: res gerere, rem gerere (bene, male) Ci. idr. kako nakano (namero, načrt) izvesti (dognati); occ. (o poveljniku): re bene, male gesta N., C. po srečni, po nesrečni bitki (vojni), arma ante rem nitentia L. pred bojem; zelo pogosto: res gestae dejanja, auctor rerum L. izvrševalec (prim. gerō).

2. dogodek, prigoda, zgoda, dogodivščina, pripetljaj, pripetek, prikazen, pojav, fenomen: res magna L. pomemben dogodek, res nova N., V. idr. pojav, prosperae inopinataeque res N., res dura et regni novitas me talia cogunt V.; occ. res veteres Ci. stari vek, zgodovina, povest(nica): res Italicae N.; v pl.: res populi Romani perscribere L., rerum scriptor L. zgodovinar, zgodovinopisec, povestničar, povestničnik.

3. dejanska stvar, dejstvo: satis est unam rem exempli gratiā proferre N., sine nominibus res notavit N., rerum exempla N. značilna dejstva; occ.: vana missa est vox auguris: exitus illam resque (uspeh) probat O., servus, ut res ipsa declaravit, frugi atque integer Ci.; abstr. dejanstvenost, dejanskost, dejanstvo, resničnost, stvarnost, bitnost, bistvo, bit, vsebina, resnica (poseb. pogosto v naspr. z verbum, vocabulum, nomen idr.): rem opinor spectari, non verbā Ci., causam apud Philippum regem verbo (le po imenu), re ipsā quidem (v resnici pa) apud Polyperchontem iussus est dicere N., populi nomine, re autem verā sceleratissimo latrocinio Ci., res atque veritas ipsa Ci. prava pravcata resnica, rem ipsam putasti Ter. pravo si pogodil, re verā Ci., H., N. = re ipsā Ter., N., Ci. (za)res, resnično, v resnici, res est Pl. res je (to) tako, ut res erat S. kakor je bilo v resnici, hoc (id), quod res est Kom. kakor je v resnici; tudi samo: quod res est Ci. ep., positum esse in re Ci. res biti, quid in re sit Ci. kaj je res; gl. tudi reāpse.

Opomba: Gen. in dat. sg. rēī: Lucr., gen. sg. rei enozložen na koncu verza: Lucr.

respōnsōria -ōrum, n (respondēre) ponavljanja, odpevanje pri bogoslužju, responzórij, responzórije: psalmorum Ambr.

restis -is, f, acc. -im, redkeje -em, abl. -e (iz *rezgtis; prim. skr. rájju- vrv, lit. rezgù, règzti plesti, vezati, rẽzgis košara, pletenica, sl. rozga)

1. vrv, motvoz, konòp, konôpec (tanjši kakor funis): Pl., Mart., Iuv., Varr. idr., per manus reste datā L. (pri verižnem plesu oz. plesu v krogu je šla vrv od roke do roke plesalcev), tu inter eas restim ductans saltabis Ter. plesal boš kordaks (cordax, prešeren ples v stari grški komediji, pri katerem so plesalci z rokami držali konopec; prim.: gr. κόρδακα ἕλκειν); preg.: ad restim res redit Caecil. fr., Ter. tako mi je (tako se počutim, takšni občutki me prevevajo), da bi se kar obesil = moj položaj je brezupen.

2. metaf. (v pl.) vrvasto perje: restes allīi Plin. luka, lukovo, restes cepis Mart. čebule, čebulno.

retināculum -ī, n (retinēre) vse, kar zadržuje ali drži = držalo, držaj, držak, držač, vez, kavelj, kljuka, klin, skoba, sponka, penja, penjača, spojka, zapona, zapenjača, vrv, uzda, brzda, vajet: Ca., Col., L., Stat. idr., retinacula equorum V., retinacula classis O. ali navis V. vrvi, retinacula mulae religat H. vrvi, retinaculum vitis V. vitra, vezača, vezalka, tignum distinetur retinaculis Vitr.; pren.: vitae retinacula abrumpere Plin. iun. vezi, abruptis desiderii retinaculis Ap.

Opomba: Sg. le pri Amm.; sinkop. obl. retinaclis: Prud.

re-trahō -ere -trāxī -tractum (re in trahere)

I.

1. nazaj vleči (vlačiti), nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj nesti (nositi), nazaj prinesti (prinašati), nazaj privesti, nazaj (po)klicati: Pl., Acc. fr., Auct. b. Hisp., O., L., T. idr., Licinium cum iam manum porrexisset … retraxisse Ci., retrahit pedem unda V. pljuska (plivka) nazaj, quo fata trahunt retrahuntque, sequamur V., ea spes Verrem a porta ad iudicium retraxit Ci.; occ. (begunca) uloviti, (nazaj) prignati, nazaj privesti, nazaj pripeljati: Ter., Varr., Ci. idr., Dumnorigem retrahi imperat C., eum retractum ex itinere (fuga) S., necari comprehensos omnes retraherunt L.

2. metaf.
a) odtegniti (odtegovati, odtezati), odvrniti (odvračati), ne dovoliti (dovoljevati), ne pustiti (puščati), ne pripustiti (pripuščati), zadrž(ev)ati, braniti komu kaj: consules a foedere Ci., Thebas ab interitu N. rešiti, atrociter minitantem ab se retractum esse Ci., duo consules a re publica retrahere Ci. od državnega prida, occulere aut retrahere aliquid L. pridrž(ev)ati, zadrž(ev)ati, ne da(ja)ti popolnoma, vires ingenii, verba Sen. ph. potajiti, prikri(va)ti, skri(va)ti; refl. odtegniti (odtegovati, odtezati) se, umakniti (umikati) se čemu, ne vda(ja)ti se v kaj, (iz)ogniti ((iz)ogibati) se čemu, izmakniti (izmikati) se: Cat., Cels. idr., cum se retraxit, ne pyxidem traderet Ci., se retrahebat ab ictu O. izognil se je, ne te retrahas et absis H.
b) iz števila (iz)brisati, (pre)črtati: Suet. —

II. zopet (znova, ponovno, še enkrat, spet) potegniti (potegovati, potezati, vleči): ad eosdem cruciatus postero die retrahebatur T., Treveros in arma T.

2. metaf.
a) potiorem civitatis partem ad societatem Romanam retrahere T.
b) zopet na dan (svetlo) voditi, (pri)vleči: oblitterata monumenta retrahere T., oblitterata aerarii nomina T. —

III. vleči kam; pren. =
a) usmeriti (usmerjati), obrniti (obračati) kaj na kaj: imaginem quietis ad spem haud dubiae retrahere T.
b) spraviti (spravljati) v kako stanje: in odium iudicis retrahere Ci. omrziti sodniku, poskrbeti, da pade (kdo) pri sodniku v nemilost, in condicionem proborum ministrorum Traianus ap. Plin. iun. — Od tod adj. pt. pf. retractus 3 „nazaj potegnjen“, oddaljen, daleč, skrit, skriven, odročen: sinus maris L., retractior a mari murus L., retracti introrsus oculi Sen. ph. vdrte.

retrō, adv. (iz re in pripone ter; prim. ultro, inter, citro etc.)

1. krajevno
a) večinoma pri glag. premikanja na vprašanje: kam? nazaj, navzad: fugit retro levis iuventas H., iter mihi necessarium retro ad Alpes usque incidit Caelius ap. Ci. ep., retro dare lintea V. nazaj pluti. V sklopih kakor: retroagere Mel., Q., Sen. ph. idr., retrocedere L., Cu.; toda bolje je besedi pisati ločeno; pogosto je navidezno odveč pri glag., sestavljenih z re, da se poudari prepozicionalni pomen, npr.: retro respicere Ci., redire V., O., L., remittere L.; occ. pri glag. mirovanja na vprašanje: kje?: zadaj, zad(i): quid retro atque a tergo fieret Ci., nullum retro subsidium fore T., est mihi in ultimis aedibus conclave retro Ter.

2. časovno nazaj, zadaj, prej, pred: et deinceps retro usque ad Romulum Ci., non irritum, quodcumque retro est, efficiet H., retro habeatur ratio Plin. iun.; atrib.: meliores retro (prejšnji) principes Lamp., stipendia retro debita Lamp. na dolgu ostali.

3. metaf. o drugih odnosih in razmerjih nazaj, navzad: omnia, quae sine honestate sunt, retro ponere Ci. zapostaviti (zapostavljati), ne marati, pretium retro abiit Plin. iun. se je znižala, je padla, vobis sententia versa retro V. vaš sklep se je sprevrgel, izpačil, eloquentia retro se tulit Sen. ph. je krenila nazaj = je šla rakovo pot, je propadla, retro vulgus abhorret ab hac Lucr. se zgraža, qui, ut ita dicam, retro vivunt Sen. ph. (nazaj = narobe) napak živijo.
b) nasproti, narobe: Ci., Q., Icti.
c) nazaj, zopet, spet, znova, ponovno: retro dare, retro reddere Dig.

reus, -i, m in rea -ae, f (iz *rēi̯os, prvotnega gen. k subst. rēs = pravda, sodni proces; reus, rea bi torej pomenilo „udeležen(a) v pravdi, sodnem procesu“: reos … appello non eos modo, qui arguuntur, sed omnes, quorum de re disceptatur; sic enim olim loquebantur Ci. „sodne pravdne stranke“, reos appello quorum res est Ci.)

1. zatožen (obtožen), zatožena (obtožena), kot subst. (ob)toženec, (ob)toženka, zatoženec, zatoženka: tota rea citaretur Etruria Ci., quod sacra violasset (sc. eum) reum fecerunt N. so ga obtožili, reus ad populum (pri komicijih) L., aliquem reum facere Ci. idr. ali agere O., L. pod obtožbo (tožbo) da(ja)ti, tožiti, obtožiti, zatožiti, pozvati (pozivati), (po)klicati pred sodišče; pass. reum fieri Ci. ali agi Cu. biti dan pod obtožbo, biti (ob)tožen, biti v sodnem postopku, ut socrus rea ne fiet Ci., reum peragere L., T. tožbo gnati naprej (do konca), speljati do konca, receptus reus, neque peractus T. a tožbe zoper njega niso gnali naprej, niso speljati (pripeljali) do konca, et peragar populi publicus ore reus O. in ljudstvo me bo spoznalo za popolnoma krivega, nemo est reus legibus illis Ci. nihče ni pod obtožbo; z gen. criminis, redkeje z de in abl.: se eius delicti facturum reum N. da bo dan pod obtožbo zaradi … , da bo (ob)tožen zaradi … , reus facinoris T. obtožen zločina, parricidii reus Ci., aliquem agere reum legum spretarum O., aliquem incesti reum agere Vell., postulare aliquem reum impietatis Plin. iun., qui est de vi reus Ci.; kot subst.: reus hoc nunc primum audit ab accusatore Ci., aliquem referre in reos Ci. (o pretorju) vpisati med obtožence (v imenikih obtožencev), naspr.: aliquem ex reis eximere Ci. izbrisati iz števila (imenika) obtožencev; metaf. tudi izvensodno: reus fortunae L. kriv nesreče, reus in secreto agebatur Cu. skrivoma so ga očrnili, reus belli, pacis L. okrivljen zaradi, reus culpae alienae L., communis culpae cur reus unus agor? Pr., quid fiet sonti, cum rea laudis agar O., egit me ore silente reum O., iudex reusque ad eam rem Pl., aliquem reum pro se constituere Icti. postaviti koga namesto sebe kot dolžnika (glede dolga).

2. meton. dolžen (dolžan) kaj storiti, obvezan kaj storiti, vezan na kaj: satis dandi Icti., votis Icti., suae partis tutandae L. odgovoren; od tod voti reus V. držan, dolžan (po izvršeni želji) izpolniti obljubo.

re-vertor, (stlat.) revortor -vertī (-vortī), pf. act. revertī (revortī), redko in neklas. reversus sum, pt. pf. reversus (re in vertere)

1. vrniti (vračati) se, povrniti (povračati) se, obrniti (obračati) se, priti (prihajati) nazaj: L. idr., tridui viam progressi rursus reverterunt C.; smer v acc.: Tiberim H., domum Ci., Ter., Laodiceam Ci., Lemnum N.; s praep.: in patriam Ci., ad Antiochum Ci., ad obsidendos oppidanos C., sub antra O.; izhodišče v abl.: Herodotus Romā revertitur Ci.; s praep.: Iust., Sen. rh. idr., ex itinere Ci., victor ex Asia revertitur (kot zmagovalec) N., ab exsilio T., Suet., a ponte Fabricio H.; metaf.: O., Lucr. idr., nescit vox missa reverti H., in gratiam reverti cum aliquo L., Sen. ph. zopet se spraviti s kom, zopet se pobotati s kom, zopet se sprijateljiti s kom, ad sanitatem reverti C. spametovati se, dignitas in patriam revertit Ci., revertitur ad commodum Ci. tiče se koristi, zadeva korist, poena (ira T.) revertitur in aliquem O. zadene, malum in civitatem revorterat S. se je bilo zopet naleglo na državo, se je zopet naselilo v državi, ad aliquem ali adversus aliquem reverti Icti. iskati pri kom odškodnino, scribam tibi tres libros, ad quos revertare, si quā in re quaeres Varr. obrniti se na …

2. occ. v govoru pr(e)iti, (po)vrniti se, iti nazaj k čemu: rursus igitur eodem revertamur Ci., sed illuc revertor N., ut ad me revertar Ci., ad sociorum tabulas et … ad amicum tuum Ci.

Opomba: Pred obdobjem Avgusta pf. reverti; vendar: diebus triginta in Asiam reversus est N.; prim.: retractus, non reversus videtur Ci., reversus ille iudicavit C. Star. inf. pr. revertier: Ph.; v pr. obl. je act. kritično zanesljiv le: Lucr. (5, 1151), Pomp. (Comoediae 81) in Aug. (Sermones 194, 5).

re-vocō -āre -āvī -ātum (re in vocāre)

I.

1. nazaj (po)klicati, odpoklicati, umakniti (umikati), nazaj spraviti (spravljati): Pl., Ter., Cu. idr., qui revocent Lausum, mittit V., exclusit; revocat: redeam? Ter., quo te revocant iuvenum preces H.; izhodišče v abl.: ductores aciē V., suos proelio L.; s praep.: de legatione Ci., de suo cursu Ci., de exsilio L., a bello N., ab exsilio T., Iust., a morte V., Ci. (v življenje), ex itinere Ci.; smer v acc.: domum revocare N.; s sup.: hinc (sc. eum) patriam defensum revocare N.; s praep.: in patriam N., in Italiam C., ad virtutem N., spes Samnites ad Caudium revocavit L. je spravila (privedla, pripeljala) nazaj; occ.
a) nazaj (po)klicati, nazaj pozvati (pozivati) iz pregnanstva: qui me revocatis Ci., cuncta ex Italia ad me revocandum convolaverunt Ci., me Kal. Ian. senatus revocavit Ci.
b) nazaj poklicati, nazaj pozvati, umakniti iz bitke, poklicati k vrnitvi (umiku): suos tubā revocavit N., (sc. milites) certo signo revocare C., equites, copias C.; pesn.: flumina signo dato revocare O.

2.
a) metaf. nazaj (po)klicati, nazaj spraviti (spravljati), nazaj privesti (privajati), nazaj (pri)peljati, nazaj potegniti (potegovati, potezati), odmakniti (odmikati), umakniti (umikati), odvrniti (odvračati): Col., Plin., Sen. tr., Sil. idr., pedem ab alto, gradum V., lumina, oculos suos O., deficientem capillum a vertice Suet. nazaj (po)gladiti, manūs O. umakniti, nazaj potegniti, manūs post terga Sen. tr. zvezati, artus gelidos in vivum calorem O. zopet ogreti, meam mentem domum revocat exanimata uxor Ci., se ad industriam Ci. zopet začeti delati, iuvenem ad virtutem Ci., animos ad memoriam belli Ci., se ad res revocare Ci. spomniti se, priklicati si v spomin, revocare in memoriam somnii, oraculi Iust. ali iniuriae Petr. zopet se spomniti, se (ad se) r. Ci. domisliti se, primae revocare exordia pugnae V. v spomin poklicati (si priklicati); poklas. tudi: revocare alicui aliquid in memoriam Aug. komu kaj v spomin (po)vrniti (vračati), obuditi (obujati) komu spomin na kaj, obnoviti (obnavljati), oživiti (oživljati), poklicati; occ.: vires Ci., animos V., priscos mores L., antiquam militiam T., studia longo tempore intermissa Ci. zopet se oprijeti, zopet poprijeti za … , revocare situs V., periuria Pr., ductores revocato a sanguine Teucri V. iz razplojene Tevkrove krvi.
b) odvrniti (odvračati), zadržati (zadrževati): aliquem a turpissimo consilio Ci., aliquem a tanto scelere Ci., animum ab irā O., latrones spes preadandi ab agri culturā revocat C., filium a furore Ci., nec miseri possunt revocare parentes V.
c) omejiti (omejevati), na tesnejši prostor stisniti (stiskati), utesniti (utesnjevati): comitia in unam domum Ci., vitem Ci. rezati, revocare se non poterat Ci. ni se mogel popolnoma odtegniti (izogniti) občevanju (družbi), Phoebus revocaverat umbras Val. Fl. je skrajšal.
d) nazaj vzeti (jemati), preklicati (preklicevati), odreči (odrekati), oporeči (oporekati), zanikati (zanikovati, zanikavati): promissum suum Sen. ph. nazaj vzeti, snesti, facta O., libertatem T. odtegniti komu svobodo, zopet zasužnjiti koga.
e) zahtevati nazaj: praemia coronarum Suet., ut pecuniae, quas creditoribus solverat, revocarentur Plin. iun. f ) kot jur. t. t .: r. domum (sc. suam) Icti. sklicevati (prizivati) se na domačega sodnika; (prim. revocatio 2.). —

II.

1. zopet (še enkrat) klicati, drugič (znova) poklicati, pozvati (pozivati): tribus in suffragium L., rursus ad bibendum Petr., iterum „pete saxa“ … revocabat V. (iterum je okrepljen z re).

2. occ.
a) kot jur. t.t. zopet (znova, ponovno, spet) poklicati (pozvati) pred sodišče (na sodišče, pred sodnika, na sodbo): hominem revocat populus Ci. ep.
b) kot gledališki t.t. pozvati, (po)klicati igralca (pesnika), da ponovi kako mesto, še enkrat klicati „da capo“: cum saepius revocatus vocem obtudisset Ci., revocatus eandem rem dicit Ci., praeco revocatus L.; z acc. rei: primos tres versus Ci. „še enkrat“ klicati pri … , klicati, da se ponovijo; abs.: cur revocabas Plin. iun.; impers. milies (stokrat) revocatum est Ci.
c) na dopust poslane vojake zopet (po)klicati, znova pozvati (pozivati) pod orožje: milites Ci., veteranos T. —

III. (po)klicati proti, tudi (po)klicati, pozvati (pozivati) proti, tudi pozvati (pozivati): unde tu me vocasti, inde te ego revoco Ci.; occ. v zameno (po)vabiti, vrniti (vračati) (po)vabilo: istum non fere quisquam vocabat, nec mirum, qui non revocaturus esset Ci., vulpem (sc. ciconia) cum revocasset Ph. —

IV. (z oslabelim pomenom predpone re)

1. k sebi (po)klicati, (po)klicati kam: abi, quo blandae iuvenum te revocant preces H.

2. metaf. spraviti (spravljati), (pri)peljati v kak odnos, uravna(va)ti, soditi, presoditi (presojati), (iz)meriti po čem, obrniti (obračati), povezati (povezovati): aliquid ad suas res Ci., ostenta ad coniecturam aliquam interpretatione Ci. razlagaje spraviti v neki odnos, z razlago spraviti v domneven (dozdeven) odnos, consilia ad naturam revocare Ci. naravno (po naravi) razlagati, rem ad rationem coniecturamque revocare Ci. dogodek povezovati (spravljati v zvezo, povezavo) z razlogom in verjetnim preračunavanjem okoliščin, reliquas res ad lucrum praedamque Ci., omnia ad gloriam, consilia ad naturam Ci., in dubium revocare Ci. (po)dvomiti, ad rationem Ca. poklicati na odgovor, rem ad manus Ci. (pri)gnati do spopada, rem ad sortem L. srečki dati odločiti, prepustiti žrebu, žrebati za … , srečkati za … , spem consulatus in partem revocare L. deliti, aliquid in crimen Ci. v krivdo šteti, ad se crimen revocare Ci. priklicati, nakopati si, navleči si (na glavo), rem ad arbitrium suum Ci. sam odločati (odločevati), eum ad sui generis facta Ci. ali ad M. Antonii aestimationem Ci. napotiti (napotovati), upotiti, (po)kazati na … revocata res ad populum est L. je bila prepuščena ljudstvu v razsodbo.

rīcīnium -iī, n (rīca) zavijačica, (naglavna) rutica: antiquissimi amictui ricinium Varr., antiquissimum mulierum ricinium Varr., ricinium aut mitram Melitensem Varr. fr., nihil magis decere mulierem quam de muliebri ricinio pallium simplex Varr. fr., extenuato igitur sumptu tribus riciniis et tuniculā purpureā Ci., de tribus riciniis et pleraque illa Solonis sunt Ci., Isid., ricae et riculae vocantur parva ricinia, ut palliola ad usum capitis facta Fest., Tritonia etiam interula resoluta ricinio strophio M. — Od tod adj. rīcīniātus 3 v zavijačico ogrnjen: Arn.; pri Fest. pisano rēcīniātus.

ricinus¹ -ī, m

1. rícin, neka vrsta velikega mrčesa ali uši, morda naš klop
a) pri ovcah: Ca.
b) pri psih: Varr.
c) pri govedu: Col.

2. bot. rícinus, klôščevec (Ricinus communis Linn.): Plin., Petr.

3. rícin, še nedozorela (murva): Plin.

rictus -ūs, m (ringī) odpiranje ust, odprta usta (poseb. pri smejanju), zijalo: Varr. fr. ap. Non., Q., latus rictus O., toto rictu hiavit Ap., risu diducere rictum H., sint modici rictūs O. usta naj se zmerno odpirajo, ad cenae conspectum rictum diducere Iuv., ne hiatus modicus rictum distendat Q.; o živalih (tudi pl.) (zevajoče) žrelo: Ca., rictus Cerberei O. zevajoče žrelo, lato rictu O., serpentis O.; o levinji: O.; o žabi: O.; metaf. odprtina oči: Lucan., Sen. tr.

rigō -āre -āvī -ātum

1.
a) kako tekočino kam napeljati (napeljevati, napeljavati), speljati (speljevati, speljavati): aquam per agros star izrek preročišča pri L., sanguinem per venas Plin.
b) pren.: hinc motus per membra rigantur Lucr., somnum per pectora Macr.

2.
a) (o)močiti (omakati), (na)močiti (namakati), (na)pojiti (napajati), zali(va)ti, (na)vlažiti, (o)škropiti, poškropiti: H., Col., Lucr. idr., lucum fons perenni aquā rigabat L., et quae rigat aequora Sarnus V., fluvius rigat campos Plin., quā Istrus Getas rigat Tib. valovi mimo Getov.
b) pesn. metaf. (o)rositi, porositi, (z)močiti, (o)vlažiti (ovlaževati), (na)vlažiti: ora lacrimis, fletibus V., O. idr. pesniki, Babylonica Lucr. poscati, caelum Lucr. napolnjevati (o svetlobi in toploti), natos vitali rore Ci. poet. napajati, dojiti; pren.: (sc. Calliope) lymphis a fonte petitis ora Philetaeā nostra rigavit aquā Pr., rigare ingenia omnium Corn.

rīvus -ī, m (iz *rei-u̯os; indoev. kor. *rei̯(H)- teči; prim. skr. riṇā́ti, rínvati pustiti, da teče, pušča, rītíḥ tok, tek, črta, rayaḥ tok, tek, naglica, silovitost, gr. ὀρίνω spravim v gibanje, razdražim, sl. reka, roj, rojiti, starejše izroj izliv semena, naroj = naval, sroj = stek, gal. Rēnos)

1. rečica, potok: Ci., C., T., Lucr. idr., purae rivus aquae H.; pri V.
a) nom.: tenuis fugiens per gramina rivos;
b) acc.: propter aquae rivom; preg.: e rivo flumina magna facere O. iz komarja narediti konja (velbloda), iz betve narediti žrd, iz muhe narediti slona; metaf. potok, tok, reka, množica: Lucr., Plin. idr., sudor fluit rivis V., rivus lacrimarum O., sanguinis ille vomens rivos V., rivis currentia vina V., si te liquidus fortunae rivus inauret H. ko bi izlila Fortuna nate potok čistega zlata.

2. vodni žleb, ráka, jarek, prekop, kanal: Pomp. fr., Icti. idr., claudite iam rivos, pueri, sat prata biberunt V., rivos ducere O., deducere V.; occ.
a) odvódnik, odvodni kanal, odvodni jašek, jašek za odvodnjavanje: effodere rivos T.
b) žleb, žlebina, cev vodovoda: Vitr., Front.

rōbīgō (rūbīgō) -inis, f (k ruber)

1. rdečkasta obloga, rjavica, rjavína, rja: Col., Plin., Hier., Fl. idr., ferrum rubigine roditur O., gladiorum robigo Cu.

2. gniloba, gnilina, gnilád, gniljáva na zobeh: livent rubigine dentes O.

3. rja, snet(java), snetje pri žitu, pepelasta plesen, pepélovka (gr. ἐρυσίβη): Varr., H., Col., Plin., ut mala culmos esset (= ederet) robigo V.; pooseb. Rōbīgō (Rūbīgō) -inis, f Robígina (Rubígina) in Rōbīgus (Rūbīgus) -i, m Robíg (Rubíg), božanstvo ženskega ali moškega spola, ki so ga Rimljani klicali na pomoč zoper snet (= gr. Ἐρυσιβίη Δημήτηρ Gorgon(ij)cev in Ἐρυσίβιος Ἀπόλλων Rodošanov); obl. Rōbīgō: O., Tert., Lact; obl. Rōbīgus: Varr., Gell., Serv. — Od tod Rōbīgālia (Rūbīgālia) -ium, n robigálije (rubigálije), praznik na čast božanstvu Robigini oz. Robigu; obhajali so ga 25. aprila: Varr., Plin., Serv.

4. metaf.
a) rja = brezdelje: ingenium longa robigine laesum torpet O., infectus longi robigine ruris Cl.
b) rja slabih navad, napaka, hiba, pomanjkljivost: Val. Max., Prud. idr., robigo animarum Sen. ph., robiginem suam alicui affricare Sen. ph.
c) razjedajoča rja = zavist: municipalium robigo dentium Mart. glodajoča (razjedajoča) zavist sodržavljanov.

rōbur (star. rōbus) -oris, n (verjetno iz *rōbos, gen. *rōbosis; od tod rōbustus (gl. to besedo); zaradi temne barve sredice morda (a manj verjetno) sor. z gr. ὀρφνός temen, ὀρφνῴδης črnkast, ὄρφνη tema, ἔρεβος tema, skr. rájas- tema, temnost, got. riqis tema, temnost, stvnem. ërpf črnkast, rëpa, rëba-huon = nem. Rebhuhn, rusko rjabka = sl. jereb, jerebica)

1. hrastov les, hrast(ov)ína, sredina (sredica), trsni, gosti les sredi drevesa, črnjáva, jedrína: Stat. idr., quercus annoso robore V., O., robur querceum vel subereum Col., naves totae factae ex robore C., sapiens non est e saxo sculptus aut e robore dolatus Ci.; pesn. o sredici drugih dreves: morsus roboris V. divje oljke, robora Maurorum Stat. citrusi, citrusova drevesa, (starejše) mavrski (jutrovski) kleki, mavrske smrekuše; poseb. (κατ' ἐξοχήν) bot. zelo trda črnika: Plin.; meton. iz hrastovine izdelana stvar: Mart., Val. Fl. idr., sacrum robur V. leseni trojanski konj, robur aratri V. hrastov plug, ferro praefixum robur V. hrastovo kopjišče, držaj pri kopju iz hrastovine, toporíšče, tôpor, robur letale Sil. kopje, nodis gravatum robur V. ali robur nodosum O. grčav hrastov kij, robur impingere Lucan. zidolom, oven, podirač, in robore accumbunt Ci. na hrastovih klopeh, ferri robora V. z železom okovana vrata.

2. occ.
a) podzemeljska temnica (ječa, zapor), ki jo je dal v rimski državni ječi zgraditi Servij Tulij, zato se je po njem imenovala Tullianum; vanjo so zapirali veleizdajalce in zajete tuje vojskovodje in jih tam tudi usmrčevali (najbrž so bile stene temnice sprva obite s hrastovimi deskami): T., Lucr., Val. Max. idr., catenas Parthus et Italum robur timet H., in robore et tenebris expirare L.
b) hrast: delphines agitata robora pulsant O., gens duro robore nata V. (= ἀπὸ δρυός Hom.; kot znamenje surovosti); poseb. tudi graden: Plin.

3. metaf. moč, jakost, trdnost, čilost, čvrstota, čvrstina, silnost: O., Q., Sen. ph. idr., robur corporum Cu., imperatoris L. čvrstost, robur iuventae L., satis aetatis atque roboris habere Ci., cum paululum iam roboris accessisset aetati Ci., ferri V. trdnost, saxi Lucr.

4. meton. najmočnejši del česa, moč, jakost, jačina, jedro, deblo: Plin. iun., Fl. idr., versaris in optimorum civium vel flore vel robore Ci., robur virium Ci., illa robora populi Romani Ci., firmissimum robur copiarum Ci., peditum, centurionum robur L.; occ.
a) jedro vojske, cvet vojakov, elitne enote, elitni del vojske: et robur et suboles militum periit Ci., quod fuit roboris duobus proeliis periit C.
b) oporišče, središče: hoc fuit initium salutis, hoc robur libertatis N., coloniam … robur ac sedem bello legisset T., robur accusationis Ci.
c) (v star. obl. rōbus) poseb. težka vrsta pšenice, čvrsta pšenica: Col.

Opomba: Star. soobl. poleg rōbus -oris, n (Ca., Col.) je tudi rōbor -oris, m (Lucr.); najdemo ju pri slovničarjih (npr. Prisc., Char.) in v dobrih rokopisih.

rōdō -ere, rōsī, rōsum (gl. rādō)

1. (o)glodati, (ob)glodati, (z)glodati, (z)gristi, (o)gristi, objesti (objedati), izjesti (izjedati): Ph., Plin., Stat., Sen. ph. idr., rodunt saxa capellae O., clipeos rodere Ci., dente livido Canidia rodens pollicem H., vitem O., ungues H., urbana diaria rodere H. jesti vsakdanji pičli obrok; pren.: murmura secum rodere Pers. zobe stiskajoč vase (pri sebi, sam zase) mrmrati; metaf.: ferrum robigine roditur O. rja razje(da) železo, tophus calce roditur Plin., ripam rodere Lucr. odnesti (odnašati), spodkopa(va)ti, acrior cura rodebat intima mea Aug. je glodala.

2. metaf. ponižati (poniževati), v nič dati (dajáti, dévati), napasti (napadati), obrekovati, klevetati, obregniti (obregovati) se: Mart., absentem amicum H.; abs.: in conviviis rodunt Ci.