Franja

laurus -ī, (gl. opombo spodaj) f (etim. nedognana beseda, verjetno izpos. iz katerega od predgrških (egejskih ali maloazijskih jezikov), iz katerega je izšlo tudi gr. δάφνη, arkad(ij)sko-kipr(ij)sko δαύχνα, δαυχμός, pergamsko λάφνη = sl. lovor = hr. lȍvōr = stvnem. lōr-boum, lōr-ber(i) = nem. Lorbeer)

1. lovor, lovorika: lauri ramulus Suet., silva laurūs Plin. ali lauri nemus Aur. lovoričje, nectit quicumque canoris eloquium vocale modis laurumque momordit Iuv.; kot zdravilo zoper pijanost: folia devorat lauri merumque cauta fronde, non aqua miscet Mart.; laurus praescia futuri Cl. Lovor so starodavniki uporabljali pri vseh verskih očiščevanjih; bil je posvečen čistemu Apolonu in lovorjeve vejice so bile glavno okrasje njega in njegovih zaščitencev, pesnikov: H., Ph., semper habebunt te nostrae (= Apollinis) laure, pharetrae O.; okrog Apolonovih svetišč so bila pogosto zasajena lovoričja: qui … Clarii laurūs … sentis V. (Aen. 3, 360) šumenje lovorik (lovoričja) Klara (= klarskega Apolona). Tudi svečeniki in triumfatorji so se (kot znak čistosti) pri žrtvovanju simbolično venčali z lovorjevimi venci (vejicami); z njimi so Rimljani ob svečanih in veselih dogodkih krasili tudi podobe staršev in prednikov, žrtveno orodje, hiše idr. (prim. laurea 2. pod laureus): Ci., V., H., O., T.; metaf. lovor(ika) = deviška, v lovor preobražena Dafna: innuba laurus O.

2. meton. lovorjev (lovorov) venec, lovorjeva (lovorova) vejica: laurum capillis ponite O., aliquem poëtica lauru coronare Symm.; od tod = zmagoslavje, triumf, zmaga: Ci. ep., victrix Mart., Parthica Plin. iun.

Opomba: Beseda se sklanja tudi po 4. deklinaciji, v sg.: gen. laurūs Col., Plin., Stat., Mart., abl. laurū H., Val. Max., Col., Plin., Stat., Mart., Gell., Symm.; v pl.: nom. laurūs V., Lucan., Plin., Stat., acc. laurūs V., Cat., Tib., Plin., Stat., Mart., dat. ali abl. lauribus Serv., voc. laurūs O., Stat. — Laurus tudi masc.: substracto lauro Pall. (prim. Prisc. 5, 42).

Lāvīnium -iī (-vīnī V.), n Lavínij, mesto v Laciju med Lavrentom in Ardejo, ki ga je baje ustanovil Enej in ga tako imenoval na čast svoji soprogi Laviniji: L., V., Tib., Iuv. (z obl. Lāvīnō od Lāvīnum, ī, n. ali po drugih Lāvīniō = Lāvīnjō), Iust. Od tod

1. subst.
a) Lāvīniēnsēs -ium, m Lavínijci, preb. Lavinija: Varr.
b) Lāvīnātēs -ium, m, gl. Lauro-lāvīnium.

2. adj.
a) Lāvīnius 3 lavínijski: litora V., sedes Lucan.
b) Lāvīnus 3 lavínijski: litora Pr.

lectīca -ae, f (lectus -ī)

1. nosilna postelja, nosilnica (oder ali stojalo z blazino (žimnico) in vzglavnikom); v nosilnicah so se dajali Rimljani leže nositi posebnim (domačim ali najetim) sužnjem (lectīcāriī), in sicer na potovanju vselej, po mestu pa sprva le ženske in bolniki; šele pozneje, za časa cesarjev, so prišle v rabo nosilnice, pogosto zastrte z zavesami, ki so nošene osebe varovale pred prahom, sončno pripeko in radovednimi pogledi: Cat., Petr., Sen. ph., Mart., T., Suet., cubare in lectica Ci., lecticā octophoro ferebatur Ci., in forum ad consules lectica deferri L., ex lectica prominere L. fr., lecticā gestare agnam H., lecticā militari ferri Cu., lecticā perferri in aciem Lact. (o bolnem vojskovodji).

2. metaf. del drevesa, kjer se veje vzpenjajo kvišku na vse strani, nekakšno sedlo: molles arborum lecticae Plin.

lēgātiō -ōnis, f

I. (lēgāre)

1. poslanstvo, poslaništvo, dostojanstvo (služba) poslanca: in legationem (in legatione Iust.) proficisci Ci., cum potestate aut legatione in provinciam proficisci Ci., quam (sc. legationem) ante censuram obiit Ci., alia legatio dicta (obljubljeno) erat, alia data est Ci., legationes vero omnes … per Dionem administrabantur N., is sibi legationem ad civitates suscepit C., legationis officium conficere, munus legationis recusare C., in legatione esse, legatio male gesta Q., per dona et legationes petivisse foedus T.; poseb. legatio libera, tudi samo legatio svobodno ali prostovoljno poslanstvo, kakršno so od senata prevzemali senatorji, ki so hoteli na državne stroške potovati po eni ali več provincah po svojih opravkih ali le za zabavo: negotiorum suorum causā legatus est in Africam legatione libera Ci. ep., legationes sumere liberas, exigendi causā Ci., in Achaiam sumptu publico et legationis nomine mercator signorum missus est Ci., qui libera legatione abest, non videtur rei publicae causā abesse Dig.; če je kdo hotel na takšnem potovanju zadostiti kaki (za)obljubi, se je poslanstvo imenovalo legatio votīva zaobljubljeno svobodno poslanstvo: Ci. ep.

2. sporočilo (naročilo) poslanstva, nalog, naloga, ki jo dobi poslanec ali odgovor, sporočilo, poročilo, navedba, ki naj jo prinese: legationem renuntiare Ci., L. ali referre L. = (ob)javiti, naznaniti (naznanjati), razode(va)ti svojo nalogo ali pa = sporočiti ((s)poročati) o svojem poslanstvu, Veneream perferre legationem Ap. od Venere dobljeni nalog.

3. meton. (od)poslanstvo, poslansko osebje, poslanci: legatio Romam venit Ci., legationis Divico princeps fuit C., communem legationem ad P. Crassum mittunt C., legationi respondere C., quas legationes Caesar … ad se reverti iussit C., et ab Eumene et ab Attalo … communis legatio de victoria gratulatum venit L., legationes sociorum a M. Atilio praetore in senatum introductae L. —

II. (lēgātus -ī, b)) α) služba (delovno mesto) legata (podpoveljnika) pri višjem poveljniku ali tudi pri namestniku v kaki provinci, podpoveljništvo: legationem obire Ci. opravljati, qua in legatione duxit exercitum Ci., praeoccupatum sese legatione ab imperiis pecunias accepissent S., familiaritas legationis Hirt. prijateljstvo, ki ga je kdo sklenil kot legat.

legūmen -inis, n (verjetno sor. z gr. λέβινϑοι grah, λεβηρίς strok, stročje, λοβός strok, [semenska] glavica, ušesna mečica, uhelj, lat. legula auris, gl. legula) sočivje, v širšem pomenu vsaka užitna poljščina: Varr., Ci., C. idr., laetum siliqua quassante legumen V., legumina mundare (preb(i)rati) Hier.

lentīsci-fer -fera -ferum (lentīscus -ī, f [mastika, mrtvika, trišlja] in ferre) mastikonosen (mrtvikonosen, trišljonosen), mastikoroden (mrtvikoroden, trišljoroden): l. Linternum O.

lentus 3, adv. -ē (lat. lēns, lentis, linter (?), stvnem. lind(i) = nem. lind)

1. vlečljiv, vlačen, zategel, žilav, trd: radix, hastilia V., pituita H., tellus lenta gelu Pr., l. in frangendo Plin.; pren.: l. vivacitas Plin. vztrajno, trdovratno; occ. lepljiv, lepek: gluten et visco et … pice lentius V.

2. upogljiv, upogiben, gibek, gibljiv, gibčen, šibek, podajajoč se, voljen: vincula Pl., viburna, vitis, genistae, alvearia lento vimine texta V., verbera V. udarci z gibkimi (tankimi) šibami, argentum V. ki se zlahka kuje, (h)umor noctis V. mečujoča nočna rosa, bracchia H., O. gibčne, prožne, tj. tesno oklepajoče, telesu trdno oprijemajoče se, toda lentissima bracchia H. (gl. spodaj 4. d), l. crura Mel., lentior salicis virgis O. (o Galateji, ki ji ni mar za Polifemovo ljubezen), l. ulmus et fraxinus Vitr., flagellum Ph.

3. žilav, trd = ki ga je težko zmehčati: quoniam (sc. aron) mas durior esset et in coquendo lentior Plin. in ga je težje mehko skuhati (omehčati). Klas. le

4. metaf.
a) počasen (adv. počasi), len, miren: pugna L. počasi se razvijajoča, si etiam res lentior sit L. ko bi se tudi stvar zavlekla, lentiorem spem facere L. zavlačevati izpolnitev nade, tam lentae spei victoria L. zmaga, ki se je je bilo nadejati šele po dolgem odlašanju (s precejšnjo zamudo), l. ignis O., Plin. ali lenti carbones O., Hier. počasi goreč(e), quam lentis penitus macerer ignibus H. kako polagoma ginem od ljubezenskega ognja, me lentus Glycerae torret amor meae H. po malem (počasi) moreča, lentus amor, quem iam languere putares O. lahno tleča, mrleča, brleča, in lento luctantur marmore tonsae V. na (po) mirni morski gladini, l. amnis Plin., lento perfregerit obvia pilo Tib., l. color Plin. medla, ne živa, hladna, l. remedia Cu. ali venena T., Suet. počasi učinkujoča zdravila, počasi učinkujoči strupi, lentum mortis genus Suet., l. maxillae Suet. počasi grizeči zobje, lente ac paulatim procedere C., lentius subsequi C., lente agere L., aliquanto lentius agere coeperunt Ci., quae res cum lentius spe ipsorum traheretur L., lente currere O., lente coquere Plin., corpora lente augescunt, cito exstinguuntur T., lentissime mandere Col.; pesn. z gen.: dum lentus coepti terra cunctaris Hiberā Sil.; z inf.: nympha nec Idaliā lenta incaluisse sagittā Sil.; pesn. tudi = ki more upočasniti, upočasnjujoč, težek: cum … facerent uteri pondera lenta moram Pr.
b) occ. α) počasen = pozen, zamuden: Teucris illa lentum negotium Ci. ep., nomina (plačniki) Sen. ph. β) (o slogu in govoru) razvlečen, neokreten, okorel, okoren, tog, neroden, neizoblikovan: lentus in dicendo et paene frigidus Ci., lentus est in principiis, longus in narrationibus T.
c) dolgotrajen, dolg, trajajoč, stanoviten: spes quoque lenta fuit O., lentus abesto O. da bi te dolgo ne bilo sem!, optavit lentas et mihi militias Tib., quam Marathus lento me torquet amore! Tib., lenta in balneo mora Cels., l. somnus Val. Fl., tranquillitatis lentissimum taedium Sen. ph., cavillatio lenta Amm. dolgočasno.
d) miren, potrpežljiv, brezbrižen, nebrižen, neskrben, malomaren, ležeren, lagoden, (v)nemaren, brezčuten, ravnodušen, neprizadet, neobčutljiv, hladnokrven, lenokrven, mlahav: iudex Ci., L., O., in quo ego nimium patiens et lentus existimor Ci., huic generi quasi contrarium est ridiculi genus patientis ac lenti Ci., nihil est illo homine lentius Ci. ep., tu, Tityre, lentus in umbra … V. ali lenti consedimus arvis V. ležerno, lentus Menelaus in ira O. le stežka razdražljiv, haec est pro miseri lenta salute viri O. ta se ne briga (meni) za … , lentissima pectora O. zelo hladna srca, vellere coepi et prensare manu lentissima brachia H. čisto neobčutne, lentae ad imperia aures T. gluha za ukaze, lentus in suo dolore T. potrpežljiv (neprizadet) ob osebni razžalitvi, tu spectas hiemem (hladnost) succincti lentus amici Mart., lente ferre, dicere, respondere Ci., lentius disputare Ci. na splošno suhoparno, nisi eum (sc. librum) lente ac fastidiose probavissem Ci. ep. če je ne bi kar najnatančneje in s pedantno strogostjo vzel v pretres, quid … lentius, celerius … dicendum Q.
e) trmast, trdoglav, svojeglav, vztrajen, kljubovalen: infiltratores Ci. trmasti tajivci, ki nočejo plačati svojih dolgov, Cupido H. upirajoči se, lentus pone fastus O., l. Nais O. nedostopna, natura Sen. ph.

leontophonos -ī, m (gr. λεοντοφόνος) morilec levov, levomorec, žival(i)ca, katere seč baje usmrti leva: Plin.

lĕvis² -e, adv. lĕviter (iz *legu̯h-is iz indoev. kor. *legu̯h- prim.: skr. r̥hánt- slaboten, majhen, laghúh uren, lahek, neznaten, gr. ἐ-λαχύ-ς [iz*l_eg^u̯hú-] majhen, neznaten, ἐλαφρός [iz *l_eg^u̯hrós ali morda *ln̥g^u̯hrós], sl. lahek = hr. lȁk = lit. leñgvas, lengvùs = got. leihts = stvnem. līht(i) = nem. leicht = ang. light, stvnem. lungun = nem. Lunge [ker so pljuča lažja od drugega drobovja], stvnem. gilingan = nem. gelingen)

1. lahek (naspr. gravis)
a) po teži: pondus O., occupat ille levem iuvenili corpore currum O. le malo obteženi voz, l. armatura C. lahka oborožitev, lahko orožje in (meton.) = lahko oboroženi vojaki, lahkooboroženci: Ci. = leves milites L. = leviter (levius) armati in v sg.: miles leviter armatus Cu., levis ense nudo V. lahko oborožen z golim mečem; homo levior quam pluma Pl. ali levior plumast (= plumā est) gratia Pl., graviora potesse corpora … incidere ex supero levioribus Lucr., piper levissimum Plin.; pesn. pren. z inf.: tradidit fessis leviora tolli Pergama Grais H. kot lažje breme vzdigniti = lažje porušiti.
b) v gibanju (gibčnost je namreč posledica telesne lahkosti) = gibčen, hiter, nagel, okreten, uren, brz, begoten, bežen: peltam pro parma fecit … , ut ad motus concursusque essent leviores N., Messapus cursu levis V., leves Parthi, cervi V., (apes) flumina libant summa leves V. lahko leteč, Nympharum leves chori H., domo levis exsilit H., currus, saltus, venti, pollex O., hora O. bežna, begotna, leves aquae O. tekoča voda, l. flamen Cat., equus Val. Fl., cursu levi canes elusit Ph.; z inf.: exsultare levis … Maurus Sil., instat Hiber levis et levior discurrere Maurus Sil., omnes ire leves Sil.
c) po fizični vsebini = brez jedra, jalov, neroden, pust: terra Varr., Plin. ali humus Cu., stipulae V.; pesn.: levis turba H. lahka, breztelesna = leves populi O. breztelesni rodovi = podzemeljske sence.
d) po fizičnem učinku lahek = ne težeč, lahen, rahel, šibek, slab(oten), nejak: terraque securae sit super ossa levis Tib., aura Lucr., ignis Lucr., O., strepitus, stridor O., somnus H. lahko(tno), l. malvae H. ali l. cibus Cels. laž(j)e prebavljiva, leve vinum Suet. lahko, leves tactus O., aegra corpora, quae ad tactus levissimos gemunt Sen. ph., levius casura pila sperabat C. z manjšo močjo (silo).
e) po naravni kakovosti lahek = nezdrav (naspr. salubris): terra, loca Varr.

2. metaf.
a) lahek po vrednosti, pomembnosti, moči, veljavi = neznaten, majhen, malenkosten, malovažen, nevažen, malovreden, majhne cene (vrednosti), pomanjkljiv, nepopoln, nevzdržljiv: labor Ter., Ci., causa Ci., causa levior C., levis rumor Ci. ali auditio C. nezanesljiva (nepreverjena) govorica, nepreverjen glas, negotova vest, dolor l. Ci., levior morbus esse coepit N. je začela popuščati, proelio levi facto C., toda: proelio magis ad eventum secundo quam levi aut facili adfectus L. kot po lahko izvedljivi, levius periculum C., levis belli causa L., l. praesidium L., pecunia ei est levissima Ci. zanj nima prav nobene vrednosti, mu prav nič ne pomeni, res levissimae Ci., leviter densae nubes Lucr., leviter saucius Ci., Sen. ph., leviter aegrotantes Ci., levius aegri Cu., levius dolere O. zmerneje, levius miser H. manj; poseb. o lažjih zvrsteh pisateljevanja: qui hoc genus scripturae leve et non satis dignum summorum virorum personis iudicent N., Musa O., leve opus, iuvenilia carmina O., carmina T., levi calamo ludere Ph.; redkeje o osebah: numquam erit alienis gravis, qui suis se concinnat levem Pl. nikdar ne bo veljava nekoga zunaj velika, če je doma neznatna (majhna), grave est enim nomen imperii atque id etiam in levi persona pertimescitur Ci., levis pauper H. ki nima več kredita, ratis (sc. tribunis) … leviorem futurum apud patres reum L. da bo manj veljal; z gen.: opum levior Sil.; kot subst. n. v sg. in pl.: in levi habere T. za malo šteti, malo v čislih imeti, malo upoštevati, inania et levia conquirere Ci., levia sed nimium queror Sen. tr., quid leviora loquor? Petr. poet.
b) lahek po nravnem učinku, po uspehu, ne težeč, neresen, lahen, rahel, ne hud, mil, znosen: insania H. nedolžna, reprehensio levior Ci., aliquem leviore nomine appellare Ci., verbis levioribus uti, quam res postulat Ci., levius fit patientiā, quidquid corrigere est nefas H. znosneje, leve exsilium Suet. znosno, sapiens … ferre potest … malum fortiter aut leviter Varr. lahko, malomarno, levissime feram Ci. prav lahko, prav voljno, omnia levius casura Ci., leviter dicere Ci., O. ali significare Ci. nalahno, narahlo, ut levissime dicam Ci. da se izrazim kar najlahneje, leviter velle O. premalo resno hoteti; o osebah (z dat.): Sithoniis non levis Euhius H. (litota = gravissimus) nenaklonjen, poguben; subst.: istis leviora audire H. rahlejše očitke.
c) lahek po značaju, mišljenju, načelih, lahkomiseln, lahkoživ, nestanovit(en), neznačajen, omahljiv, vetrnjaški, brezznačajen, brez stalnih nravnih načel, nezanesljiv (naspr. gravis dostojanstven, resen, stanoviten): sententia Ter., ne me leviorem erga te putes Pl. mlačnejšega, leves Graeci Ci., l. amicitiae Ci. prijateljstvo z lahkomiselniki, nequam esse hominem et levem sciebam Ci., quidam saepe in parva pecunia perspicuuntur quam sint leves Ci., leves ac nummarii iudices Ci., pecuniam iudicibus levissimis polliceri Ci., leves spes H. negotovi, prazni upi, versūs H. nepremišljeni, l. vulgus O., auctorem levem nec satis fidum supra tanta re patres rati L.
d) ničen, lažen, neresničen: sit tamen precor illa levis Tib., leves atque inanes soni (besedno okrasje, besedni lišp) Petr.

libet (stlat. lubet) -ēre, libuit ali libitum (lubitum) est, v. impers. (indoev. kor. *leu̯bh- ljubiti, rad imeti; prim. skr. lúbhyati hlepi, občuti močno poželenje, lōbháyati vzbuja poželenje, libīdō, lubīdō, sl. ljub, ljubezen, ljubiti, hr. ljûb, got. liufs = stvnem. liob = nem. lieb ljub, drag, got. galaufs zaželen, dragocen, got. galaubjan = stvnem. gilouben = nem. glauben, stvnem. lobōn, lobēn = nem. loben, stvnem. lob = nem. Lob) (z)ljubi se, poljubi se, (za)hoče se, po godu (po volji) je, drago (ljubo) je (komu); abs.: Quid agas, rogitas etiam? Lubet et metuo Pl., age, age, ut lubet Ter., si lubitum fuerit, causam ceperit Ter., adde etiam, si libet (po drugih lubet) pernicitatem Ci.; z dat.: quod tibi lubet, idem mihi lubet Pl., facite, quod vobis lubet Ter., quod cuique libet, loquatur Ci., sin tibi id minus libebit (po drugih licebit), non te urgebo Ci., cetera item, quae cuique libuissent, dilargitus est Suet.; brez dat.: rogita, quod lubet Pl., nihil vident nisi quod lubet Ter., quae (sc. senectus) efficeret, ut id non liberet, quod non oporteret Ci.; z inf.: concedere aliquantisper hinc mihi intro lubet Pl., quae meo quomque animo lubitumst facere Ter., non lubet enim mihi deplorare vitam Ci., non libet plura scribere Ci. nočem, ne ljubi se mi, si mihi liberet accusare Ci., quoniam libitum est vobis me ad haec impellere Ci. Od tod

1. subst. pt. pf. libita -ōrum, n kar se komu zljubi, volja, hotenje: vim, raptus suaque ipsi libita velut in captos exercebant T., vidisse ipsos abripi coniuges ad libita Caesarum T.

2. adj. pt. pr. libēns ali lubēns -entis, abl. sg. -ente in -entī, adv. libenter (lubenter)
a) rad, voljen (voljan), prostovoljen, z dobro voljo, rade volje, drage volje, z veseljem (naspr. invitus): facio lubens Pl., lubens faxim Ter., animo libenti, libentibus animis Ci. iz srca rad(i), animo libentissimo Ci. prav rad, utrum libentes an inviti dabant Ci., cum totius Italiae concursus … facti illius gloriam lubens agnovisset Ci., iam pridem … frigida non lavi magis lubenter Pl., qui … libenter mensam sermonesque suos … comiter impertit Enn., cenare libenter Ca., libenter etiam verbo utor Catonis Ci., fortes etiam libenter oppetunt mortem Ci., adiurans nusquam se unquam libentius cenavisse Ci. ep. z večjim tekom, eius vocem libentissime audio Ci., fere libenter homines id, quod volunt, credunt C., aberat Athenis libenter N., eo libentius N., libenter quatenus id facit H. če ga to veseli; pogosto v abs. abl. me, te … libente na moje, tvoje … veselje: me vero libente dixerit, me libente eripies mihi hunc errorem Ci., quae tam libenti senatu laudarentur Ci., consecutus es, ut libentissimis Graecis nutu, quod velis, consequare Ci. ob največjem veselju (voljnosti) Grkov.
b) zadovoljen, radosten, vesel, boder, dobre (prešerne) volje: hilarum ac lubentem fac te gnati in nuptiis Pl. bodi vesel in dobre volje, unde ego omnīs hilaros, lubentīs (po drugih ludentīs), laetificantīs faciam ut fiant Pl., faciam illos lubentiores Pl.

līctor -ōris, m (ligāre) liktor, državni sluga. Liktorji, nav. osvobojenci, so bili razdeljeni v združenja in dodeljeni najvišjim oblastnikom, pred katerimi so stopali drug za drugim noseč fasces, znamenje kazensko izvršilne sodne oblasti. Njihova dolžnost je bila odstranjevati ljudi s poti (turbam summovere), paziti, da se je izkazovala oblastnikom dostojna čast, ustrahovati zločince in obešati, obglavljati ali šibati obsojence; obsojencem na šibanje so privezovali roke in noge na kol. Diktatorju je bilo dodeljenih 24, kralju in konzulu po 12, pretorju 6, cesarskemu legatu pa 5 liktorjev; tudi flamen Dialis in Vestalke so imeli po 1 liktorja, toda brez butaric (fasces): i, lictor, colliga manus Formula ap. Ci., lictor, conliga manus L., i, lictor, deliga ad palum L., l. primus Ci. po dostojanstvu prvi liktor, l. proximus Ci. najbližji liktor (ki stopa prav pred oblastnikom ter sprejema in izvršuje njegove ukaze), aderat … carnifex praetoris, mors terrorque sociorum et civium Romanorum, lictor Sextius Ci., anteibant lictores non cum bacillis, sed, ut hi praetoribus anteeunt, cum fascibus duobus Ci.; metaf.

1. kot znak imenitnih gospa: carpuntque iam et pauperes lictorem feminae in publico unionem esse dictantes Plin.

2. proximus lictor Iugurthae S. zaupnik.

līmāceus 3 (līmus2 -ī) iz blata, iz prsti (zemlje) narejen, blaten, prsten: primus homo de terra choicus, id est limaceus Tert.

līmārius 3 (līmus2 -ī) blatno usedlino tvoreč, ki ima blatno usedlino: piscina Front.

Longi-manus -ī, m (longus in manus), prevod gr. Μακρόχειρ Dolgoroki, vzdevek Artakserksa I.: Hier.

lūcus², abl. -ū, m (lūx, lūcēre) luč: cum primo lucu Ter., Don. s prvim svitom, ob prvem svitu (drugi pišejo pri obeh luci od subst. lūcus -ī, m = lūx), noctu lucuque Varr.

lupillus -ī, m (demin. lupīnus -ī, m) bot. volčji bobek: Pl.

lupīnāceus 3 (lupīnus -ī, m) iz volčjega boba: lomentum Ap. h.

lupīnārius 3 (lupīnus -ī, m) k volčjemu bobu spadajoč, volčjega boba: labrum Ca.; subst. lupīnāriī -ōrum, m tržci, trgovci z volčjim bobom, sočivarji: Lamp.

māceria -ae, f (indoev. *menHku- iz indoev. baze *menHk- gnesti, mečkati, tlačiti, tolči; prim. skr. mácate, mañcate [on] stlači, zmelje, gr. μάσσω [iz *μάκi̯ω] gnetem, stiskam, μάγειρος kuhar, μαγίς nečke, lat. mācerō, sl. mehek, moka, mečkati; hkrati prim. tudi kor. *mag̑- mazati, gnesti, stiskati, ki se ohranja v gr. μαγῆναι gnesti, morda nem. machen delati (izhodiščni pomen: graditi z glino, prvotno: gnesti, mazati) sl. mazati, maslo, nem. mengen) pravzaprav zgnetena ilovnata stena, od tod ilovnat zid kot ograja vrtov, vinogradov, pozneje tudi ograja iz kamenja ali iz žgane ali na zraku sušene opeke: Varr., Ca., Pl., Ter., Plin., Plin. iun. idr., nulla maceria, nulla casa Ci., horti L., Pl.; kot okop: maceriam sex in altitudinem pedum praeducere C. — Soobl. māceriēs -ēī, f: Varr., Prud.

Macrohīr -īris, acc. -īra, m (gr. μακρόχειρ dolgoroki) Makrohír = Dolgoroki (= lat. Longimanus) vzdevek Artakserksa I.: N., Amm.