Franja

sedeō -ēre, sēdī, sessum (indoev. kor. *sed- sedeti; prim. skr. sad- sesti, sádas- sedež, sīdati [on] sedi, umbr. sersitu = sedeto, sersi = sēde, zeref, seref = lat. sedēns, lat. sēdēs, sedīle, sēdāre, sīdere, sella, gr. ἕζω posadim in ἕζομαι usedem se, sedam [iz *σέδω, *σέδομαι), ἕδος, ἕδρα sedež, sl. sesti, sedeti, sl. saditi, got. satjan = stvnem. sezzen = nem. setzen, got. sitan = stvnem. sizzen = nem. sitzen)

I. (o živih bitjih)

1. sedeti; abs.: lumbi sedendo mi ... dolent PL., cum tot summi oratores sedeant CI., supplex ille sedet PR.; pass. sedērī = jahati se: animalia sedentur P. VEG.; pass. brezos.: sedetur, ambulatur VARR., cum sedeatur, ambuletur GELL. Na vprašanje kje? s krajevnimi adv.: illic TER., istic PL., hic stant ambo, non sedent PL.; od Avgustove dobe naprej z abl.: carpento, sede regia, sella curuli, eburneis sellis L., equo L. EPIT., CU., MART., vehiculo CELS., humo nuda, theatro curvo O.; klas. s praep. in z abl.: PL., TER., H., PLIN. idr., in equo, in sella, in solio CI., in cubiculo L., PLIN. IUN., in vestibulo aedium L., in ara N., cornix ... in viridi garrula sedit humo O., musca in temone sedit PF.; z drugimi praep.: inter ancillas PL., pro aede Castoris CI., ad (apud) focum CI., ante focos O., ante fores TIB., per iuga V., sub arbore O., post me gradu uno H., propter murum IUST.

2. occ.
a) (kot oblastnik pri posvetovanju) sedeti, biti na posvetu, udeležiti (udeleževati) se posveta, imeti zasedanje sveta, imeti sejo, zasedati, (kot sodnik na sodnem stolu) sedeti, pri sodbi, pri (na) pravdi sedeti, imeti (voditi) sodni proces, soditi: Scaevola (sc. tribuno) in rostris sedente CI., si idcirco sedetis CI., ne eius rei causā sedisse videatur (sc. Appius) L., sedere pro tribunali PLIN. IUN., sedebant centum et octoginta iudices PLIN. IUN., iudex sedens adhuc atque audiens Q., sedebat ipse atque innocentes igne torrebat LACT.; o predsedniku: sedente Claudio T.; o (pretorjevih) prisednikih: nobis in tribunali praetoris urbani sedentibus CI., utinam sederet in consilio Pisonis CI.; o zagovorniku: incumbere advocato adversis subselliis sedenti contumeliosum Q.; o pričah: dicendo contra reum, cum quo sederit Q. Pogosto s predik. določilom: eius igitur mortis sedetis ultores CI., modo vos iidem in Aulum Gabinium iudices sedistis CI., a quibus si qui quaereret, sedissentne iudices in C. Fabricium, sedisse se dicerent CI., sedeo iudex inter filios L., sedissem forsitan unus de centum iudex in tua verba viris O., Minos sedit arbiter Orci PR., hinc iudex inter illos sedit simius PH.
b) (o blodnicah, prostitutkah, kurbah): prostat et in quaestu pro meretrice sedet O. se kurba, deluje kot kurba (blodnica).
c) (= desideo) sedeti na stranišču: MARC. (prim. sordido in loco sedere VAL. MAX.).

3. metaf. muditi se kje, bivati, osta(ja)ti, obstati: PL. idr., in oppido VARR., in villa totos dies CI. EP., Corcyrae CI. EP., sedemus desides domi L., sedit, qui timuit H. je mirno ostal doma; occ.
a) mirno, brezdelno, brezposelno sedeti, biti nedejaven, praznovati, držati roke križem, postavati: tu sedes et quiescis? CI., sedetis et oscitamini CORN., isdem consulibus sedentibus atque inspectantibus lex lata est CI.; preg.: compressis, quod aiunt, manibus sedere L.
b) pri žrtveniku kakega božanstva moleč, proseč, časteč čakati na božji izrek ali božjo pomoč (= gr. ἵζειν, ἱζάνειν): meliora deos sedet omnia poscens V., divûm amplexae simulacra sedebant V., sedet Phariae sistris operata iuvencae O. kot častilka; podobno: ad tumulum fugiam supplexque sedebo TIB., custos ad mea busta sedens PR.
c) čakati (pred vrati svoje ljubimke): frustra credula turba sedet TIB.
d) (o ženskah) sedeti doma = živeti tiho, živeti ločeno (umaknjeno, odmaknjeno) od sveta: an sedere oportuit domi virginem tam grandem ...? TER., neque sedet (sc. femina) nisi in inferiore parte aedium N.
e) (kot voj. t. t.) v vojni mirno ali brezbrižno čakati, biti miren, mirovati, biti nedejaven, ne ukrepati, taboriti, taborovati, (o)stati v taboru (ostrogu): VAL. MAX., IUST. idr., apud hostes PL., illico NAEV. FR., contra aliquem CA. FR., ad Trebiam L., Arretii ante moenia L., tam diu uno loco N., montana circum castella in armis V.; abs.: sedendo et cunctando bellum gerere L., sedendo expugnare urbem L.; preg.: vetus proverbium quod est: Romanus sedendo vincit VARR. –

II. metaf. (o neživih subj.)

1. usesti (usedati) se, posesti (posedati) se, (po)vesiti se, povesiti (povešati) se, nagniti (nagibati) se, znižati (zniževati) se: Q. idr., sederunt medio terra fretumque solo O., rupti aliqui montes tumulique sedere S. AP. ISID., sedet nebula densior campo quam montibus L., tam gravia, ut depressa sederent LUCR., sedisse immensos montes T., (sc. libra) nec hac plus parte sedet nec surgit ab illa TIB.; o jedeh, ki so se v želodcu „polegle“ in ga ne težijo: memor ... escae, quae ... tibi sederit H. ki ti je „sedla“ = teknila; occ.
a) (o krajih) znižati (zniževati) se, biti v ravnini (ravni, nižini), v ravnini se razprostirati: sedet Merania SIL., campo Nola sedet SIL., proxima pars urbis celsam consurgit in arcem mediisque sedent convallibus arva LUCAN., qua molle sedens in plana Cithaeron porrigitur STAT.
b) (o rastl.) nizko ali v širino rasti (se razrasti, se razraščati): lactuca sedens (= sessilis) MART.

2. pren. (o čustvih, strasteh) odleči (odlegati), poleči (polegati) se, umiriti (umirjati) se, ponehati (ponehavati, ponehovati), popustiti (popuščati), (u)blažiti (ublaževati) se: sedit rabies feritasque famesque STAT., his dictis sedere minae SIL.

3.
a) tičati, obtičati, zapičiti se, zariniti se, zasaditi se, zatakniti se, globoko zadeti: librataque cum sederet (sc. glans) L., clava adversi sedit in ore viri O., in scuto centum atque viginti tela sedere FL., plagam sedere cedendo arcebat O., alta sedent vulnera LUCAN., in liquido sederunt ossa cerebro O.; (o ladjah): VITR. idr., sedet carina vado O., pars sedet una ratis, pars altera pendet in undis LUCAN.; pren.: vox auribus sedens Q. vdirajoč v ušesa.
b) (o oblačilih) prilegati se, oprijeti se, opeti se, biti prijet, biti oprijet, biti opet (naspr. dissidere): toga sedet humero Q., pars togae melius sedet Q.
c) pren. α) neizbrisno osta(ja)ti, trdno stati, biti globoko vtisnjen: PLIN. IUN. idr., sedit ingenio Cressa relicta tuo O., sarcina sedet animo O. teži srce, pallor in ore sedet O. je razlita po obrazu, amati nomen in ore sedet STAT., aliquid, quod in animo fideliter sedeat SEN. PH., sedere coepit sententia haec PLIN. veljati. β) sedet (o sklepih, odlokih, ukrenitvah) trdno stoji, (za)trdno (zagotovo) je sklenjeno, trden sklep je, trdna volja je: SIL., FL. idr., idque pio sedet Aeneae V., mihi animo fixum immotumque sedet V., sedet patribus sententia pugnae V.; z inf.: VAL. FL., tunc sedet ... Mycenas ferre iter impavidum STAT.

Septimius 3 Septímij(ev), ime rimskega rodu. Znani so:

1. Septimius Septimij, Horacijev malo znani prijatelj, ki ga nekateri razlagalci napačno istovetijo s pesnikom Titijem oz. Ticijem (Titius): H.

2. P. Septimius Scaevola Publij Septimij Scevola (Skajvola), rimski senator, l. 71 obsojen zaradi izsiljevanja: CI.

3. C. Septimius Gaj Septimij, pretor l. 57, si je prizadeval, da bi Cicerona poklicali nazaj iz izgnanstva: CI.

4. C. Septimius Gaj Septimij, avgur: CI.

5. L. Septimius Lucij Septimij je služil pod Pompejem v vojni proti pomorskim roparjem: C.

6. Porcius Septimius (po drugi verziji Porcius Septimīnus) Porcij Septimij (Septimin), prokurator v Retiji ob cesarju Viteliju: T.

7. Septimius Severus Septimij Sever, rimski cesar (gl. Sevērus).

8. Septimia Septimija: CI. EP.

Servīlius 3 Servílij(ev), ime rimskega rodu, ki je izviral iz Albe. Poseb. znani so:

1. P. Servilius Priscus Structus Publij Servilij Prisk Strukt, konzul l. 495, je rimsko ljudstvo sicer pripravil do vojaškega službovanja, s tem ko mu je izposloval odlog plačevanja dolgov, vendar si pri strankah ni mogel zagotoviti stalne veljave; ko je bil l. 476 drugič konzul, je utrpel znatne izgube med naskokom na Janikul, ki so ga bili zasedli Vejci: L.

2. Q. Servilius Priscus Structus Kvint Servilij Prisk Strukt, diktator l. 435, je premagal Etruščane in osvojil Fidene (od tod njegov častni priimek Fīdēnās Fidenski); ko je bil l. 418 drugič diktator, je povsem porazil Ekve: L.

3. C. Servilius Structus Axilla Gaj Servilij Strukt Aksila, vojaški tribun s konzulsko oblastjo v letih l. 419, 418 in 417: L.

4. C. Servilius (Structus) Ahāla Gaj Servilij (Strukt) Ahala je na vso moč branil pravice rimskega senata in plemstva proti ljudskim tribunom in kot magister equitum Kvinta Cincinata l. 439 usmrtil rovarja Spurija Melija: CI., L.

5. Q. Servilius Ahala Kvint Servilij Ahala je kot diktator l. 360 premagal Galce, ki so prodrli do Rima: L.

6. C. Servilius Gaj Servilij je bil l. 219 med ustanavljanjem rimske naselbine v severni Italiji zajet od galskih Bojcev, ki so ga 15 let držali v ujetništvu: L.

7. Cn. Servilius Geminus Gnej Servilij Gemin, konzul l. 217, je padel v bitki pri Kanah l. 216: L.

8. C. Servilius Geminus Gaj Servilij Gemin, tribunus plebis l. 209, je kot prokonzul l. 203 svojega očeta Gaja Servilija (gl. št. 6) rešil iz bojskega jetništva: L.

9. M. Servilius Pulex Geminus Mark Servilij Puleks (Pulik) Gemin je bil l. 202 rimski poveljnik v Etruriji, l. 181 pa se je uspešno vojskoval z Ligur(ij)ci: L.

10. C. Servilius Gaj Servilj je bil l. 195 član rimskega odposlanstva, ki naj bi v Kartagini izpodrinilo Hanibala: L.

11. Q. Servilius Caepio Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), l. 140 konzul skupaj z Gajem Lelijem Modrim, je prelomil zavezo z Luzitan(ij)ci in dal zahrbtno umoriti pogumnega Viriata: VAL. MAX.

12. Cn. Servilius Caepio Gnej Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), konzul l. 106, je bil pobudnik zakona (lex Servilia iudiciaria), po katerem naj bi se izmed senatorjev in vitezov volilo po enako število sodnikov; l. 105 so ga v Galiji ob Rodanu premagali Kimbri (Cimbri), bil je obtožen plenjenja in obsojen na izgubo svojega imetja; končno je šel kot pregnanec v Smirno: CI., S., VAL. MAX., VELL., GELL., IUST.

13. Q. Servilius Caepio, Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), nasprotnik Saturnina, Glavkije in Livija Druza, je skrbno pazil na pravice viteštva; umrl je l. 96 v zavezniški vojni v zasedi, ki mu jo je nastavil marzovski vojskovodja Pompedij: CI.

14. P. Servilius Vatia Publij Servilij Vatija (Vacija), nasprotnik tribuna Saturnina. Leta 78 je bil poveljnik proti Izavrom v Prednji Aziji; z zmago nad njimi in osvojitvijo številnih njihovih mest si je pridobil častni priimek Isauricus Izavrski. Pozneje je podpiral predlog Manilijevega zakona, glasoval za vrnitev Cicerona iz pregnanstva in bil naklonjen tudi Cezarju; umrl je l. 44 v visoki starosti: CI.

15. Njegov sin P. Servilius Isauricus Publij Servilij Izavrski, pretor l. 54, je bil l. 48 konzul skupaj s Cezarjem, kateremu je bil zelo vdan; l. 43 se je s Ciceronom povezal zoper Antonija, vendar pa so se pogledi in mnenja obeh zaveznikov dostikrat razhajali: CI., C., VELL.

16. P. Servilius Casca Publij Servilij Kaska, tribunus plebis l. 43, sozarotnik zoper Cezarja; menda je padel pri Filipih: SUET.

17. G. Servilius Glaucia Gaj Servilij Glavkija (Glavcija), pretor l. 100, prekanjen hudobnež, pobudnik zakona (lex Servilia) de pecuniis repetundis, pospeševalec Marijevih naklepov, je bil usmrčen l. 100 istega dne kot njegov somišljenik Saturnin: CI.

18. P. Servilius Rullus Publij Servilij Rul, tribunus plebis l. 63, je podal zakonski predlog (lex Servilia agraria) o prodaji italskega državnega zemljišča; Cicero je ta predlog pobijal v svojih treh govorih de lege agraria: CI.

19. M. Servilius Mark Servilij, konzul l. 3 po Kr.; Tiberij mu je l. 17. naklonil veliko dediščino: T.

20. Servilius Noniānus Servilij Nonijan, rimski zgodovinopisec, Perzijev sodobnik: Q.

21. Servilia Servilija,
a) tašča Kvinta Hortenzija: CI.
b) polsestra Katona mlajšega, soproga Marka Junija Bruta starejšega in mati Marka Junija Bruta mlajšega, Cezarjeva ljubica: CI. EP., SUET.
c) hči Gneja Servilija Cepiona (Kepiona): CI. EP. – Kot adj. Servílijev: lex (glej št. 12 in 17) CI., T., lacus CI., SEN. PH., FEST., P. F. (po nekem Serviliju imenovan) vodnjak na rimskem Forumu, na katerega so natikali glave izobčencev, horti Serviliani T. Servilijevi vrtovi (južno od Rima), familia PLIN.

Sīlius 3 Sílij(ev), ime rimskega plebejskega rodu; njegovi poseb. znani predstavniki so:

1. A. Silius Avel Silij, Ciceronov prijatelj: Ci. ep.

2. T. Silius Tit Silij, višji častnik pod Cezarjem: C.

3. P. Silius Publij Silij, propretor v Bitiniji in v Pontu l. 51; l. 44 je dobil veliko dediščino, ki mu je nakopala dediščinsko pravdo (causa Siliana): Ci. ep.

4. P. Silius Nerva Publij Silij Nerva, konzul l. 20, je premagal več planinskih narodov, l. 16 Noričane in Panon(ij)ce, pozneje je bil namestnik v Hispaniji: Vell.

5. C. Silius Gaj Silij, konzul l. 13 po Kr., je bil do l. 20 po Kr. poveljnik v Germaniji, kjer je zadušil upor svoje vojske, udeleževal se je Germanikovih vojnih pohodov in se bojeval s Hati; l. 21 po Kr. je pri Avgustodunu(mu) premagal uporne Galce in Belg(ijc)e. Obtožen izsiljevanja je pred obsodbo sam naredil samomor l. 24 po Kr.: T.

6. njegov sin je bil C. Silius Gaj Silij, ki ga je cesar Klavdij zaradi zveze s cesarico Mesalino l. 48 po Kr. obsodil na smrt: Suet., T.

7. C. (ali T. Catius) Silius Italicus Gaj (ali Tit Katij) Silij Italik (25—101 po Kr.), iz znamenitega rodu, rojen najbrž v Italiki, mestu v Betijski Hispaniji, govornik, epski pesnik, avtor pesnitve o drugi punski vojni z naslovom Punica v 17 spevih, konzul l. 68 po Kr., potem upravitelj province Azija; pozneje je do svoje prostovoljne smrti (ko je izvedel, da je neozdravljivo bolan, se je izstradal do smrti) živel na svojih podeželskih posestvih, kjer se je posvečal le znanosti: Plin. iun., Mart. Od tod adj. Sīliānus 3 Sílijev: negotium, villa Ci. ep.

Sittius 3 Sítij(ev), ime rimskega rodu, npr. P. Sittius Publij Sitij iz kampanijske Nucerije, vodja (najbrž kot Katilinov pristaš, kar sicer Ci. zanika) najemniških vojakov v Hispaniji, pozneje v Mavretaniji, naposled v afriški vojni l. 46 skupaj s Salustijem poveljnik pod Cezarjem; slednjemu je naredil veliko uslug. Od tod Sittiānus 3 Sítijev, od nekega Sítija izvirajoč ali ustanovljen, po nekem Sítiju imenovan: syngraphae Cael. in Ci. ep., colonia Sittianorum (Sitianorum) Mel., Plin. naselbina sitijevcev (= Cirta, ki jo je Cezar podaril rimskemu vojskovodju Sitiju).

socius 3 (iz *soqu̯ios, sor. s sequī; prim. skr. sákhā tovariš, (so)drug, prijatelj, ἀοσσέω pomagam, ἀοσσητήρ pomočnik)

I. adj.

1. združen, zvezan, povezan, v zvezi s kom (čim) bivajoč, skupen; v klas. prozi redko: consilia pacis et togae socia Ci., nocte sociā Ci. pod okriljem (senco, krinko) noči; večinoma pesn. in poklas.: hic (sc. Augustus) socium summo cum Iove nomen habet O., hic socias tu quoque iunge moras O. obotavljaj se skupaj z njo tudi ti, carpere socias vias O. skupaj iti, skupaj ubrati (ubirati) pot(a), socium regnum, socia spes, socia lingua, socius sermo, socius honor, socia dapes, socii penates, anni, ignes O., sanguis O. sorodna kri, sociis quid noctibus, uxor, anxia pervigili ducis suspiria curā? Stat., socia fontis amoenitate Plin., socia potestate Amm.

2. occ. po sklenjeni zvezi oz. zavezništvu združen, z(a)vezan, povezan, zavezniški: socii reges Ci., socii Carthaginiensium populi L., socia urbs L., civitas Ci., L., civitas Ubiorum socia nobis T. naša zaveznica, socia agmina V., socia classis O., timuit socias anxia Roma manus O. vojne z zavezniki, socia arma V., Sil., sociae cohortes T. (gl. spodaj II. 2. a.). —

II. subst.

1.
a) socius -iī, m tovariš, drug, sodrug, družabnik, družník, (so)déležnik, soudeleženec
b) socia -ae, f tovarišica, družica, družabnica, družníca, (so)déležnica, soudeleženka: sine sociis nemo quidquam tale conatur Ci., socium sibi adiungere S., hos castris adhibe socios V., hunc cape consiliis socium V., amissa sociorum pars O., ad eum interficiendum socios conquirit N., vacca et capella et ovis socii fuere leoni Ph. so se pridružile levu; z objektnim gen.: socius conciliorum tuorum Pl., socium et consortem gloriosi laboris amiseram Ci., laborum, periculorum meorum socius Ci. ep., huius consilii ne socium quidem habeo Ci. ep., neminem habeo culpae socium Ci. ep., socius amentiae scelerisque Ci., belli Ci. ep., socius regni Ci. ali regni socii Lucan. sovladar(ji), socii sceleris, insidiarum S., periculi socium habere L., socii laborum atque discriminum Cu., socii sacrorum O., cum sociis operum H., qui nos socias sumpserunt sibi Pl., vitae socia virtus Ci., addit se sociam V., sociasque sorores impietatis habet O., sociae doloris casusque tui Ap.; o krvnem sorodstvu: socius generis O. ali sanguinis O. sorodnik po krvi = brat; o zakonu: lectus socius O. izvoljeni (so)drug, tori socius O. soprog, socia tori O. soproga, socia generisque torique O. sorodnica po krvi (= sestra) in soproga, tudi samo socia = soproga: singuli multas uxores habent, nulla pro socia obtinet S. nobena ne velja za pravo zakonsko družico; metaf.: ulmus cum socia vite O.

2. occ.
a) socius -iī, m zaveznik, združenec, zavezanec: cuius maiores huic populo socii semper fuerunt Ci., bellum sociorum Ci. zavezniška vojna, vojna z zavezniki, (sc. Helvetii) Boios … receptos ad se socios sibi adsciscunt C., exercitus praedator ex sociis S. vojska pleniteljica zavezniškega ozemlja, magis indignemini bonis ac fidelibus sociis tam indignas iniurias … fieri L., socii Atheniensium N., socii foederatique Cu.; v času republike so za Rimljane socii italski zavezniki zunaj Lacija; od tod: socii et Latini Ci., L., socii et nomen Latinum ali socii nomenque Latinum ali homines Latini nominis et socii Italici S., socii ac nominis Latini L.; toda: socii nominis Latini ali socii Latini nominis L. latinski (lacijski) zavezniki, ki so od nekdaj uživali posebej ugleden položaj med rimskimi zavezniki; ko pa so po zavezniški vojni (od l. 91 do 88) italska ljudstva dobila rimsko državljanstvo, je izraz socii pomenil zavezniška ljudstva zunaj Italije: socii et exterae nationes Ci., (sc. Pompeium) unum ab omnibus sociis et civibus ad id bellum imperatorem deposci Ci., ad expilandos socios diripiendasque provincias Ci.; tako tudi: XXVI socias (= sociorum = zunajitalskih zaveznikov) cohortes tramittit T.; socius et (atque) amicus ali socius amicusque populi Romani Ci., S. idr. „zaveznik in prijatelj rimskega ljudstva“, častni naslov, ki so ga Rimljani podeljevali tudi tujim vladarjem; metaf. socius združenec (o živalih): iugales socii Sil. (o konjih).
b) trgovski tovariš ((so)drug), družabnik, partner, kompanjon: Corn. idr., rei pecuniariae Ci., socium fallere, qui se in negotio coniunxit Ci., socium fraudare Ci., quare quidem socium tibi eum velles adiungere, nihil erat Ci., fundum emptum habere cum socio Ci.; kot jur. formula: pro socio „za trgovskega družabnika“ = „zoper sleparskega trgovskega družnika“, npr. iudicium pro socio Ci. sodna preiskava (pravda) o nezvestobi (nepoštenosti, sleparstvu, goljufanju, prevari) trgovskega družabnika, pro socio damnari ali condemnari Ci. zaradi nepoštenosti do trgovskega družabnika, zaradi prevare (goljufanja, sleparjenja) trgovskega družabnika (objektni gen.).
c) pl. sociī -ōrum, m (pūblicānī) (z)družba, združenje, zadruga, zveza rimskih glavnih ali državnih davčnih zakupnikov: socii Bithyniae Ci. ep., sociorum tabulae Ci., hoc ergo adulteratur minimum in officinis sociorum Plin.
d) sociī nāvāles, gl. nāvālis.
e) socius rokodelski pomočnik: socius opificis Macr.

Opomba: Gen. pl. tudi sociûm: Pl., L., V. idr.

speculātor -ōris, m (speculārī)

1. opazovalec, oprezovalec, po(i)zvedovalec, oprezač, oprezuh, oglednik, izvidnik, ogledovalec, ogleduh, vohljač, vohun, špijon
a) večinoma v vojni, tudi kot poseben oddelek legije: Varr., S., Auct. b. Hisp., eum … speculatorem quam legatum iudicari maluerunt Ci., hac re … per speculatores cognitā C., cum per speculatores comperisset vulgum Atheniensium in terram praedatum exisse N., speculatores mittendos censere L., tesserarius speculator T.; occ. α) vojaki s posebnimi nalogami = telesni stražar (stražnik), vojaški sel, pošiljanec, ordonanc, ordonančnik, ordonančni častnik vojskovodij in cesarjev: Auct. b. Afr., Suet., Cocceio Proculo speculatori T., Othonem comitabantur speculatorum lecta corpora T., dilapsis speculatoribus T. β) rabelj, krvnik: speculatoribus occurit Sen. ph., apud arbitrum speculatorem Tert.; v soobl. spiculātor -ōris, m: Vulg., Hier., Aug.
b) pri čebelah: (sc. apes) speculatores ad pabula ulteriora mittunt Plin.

2. metaf. preiskovalec, raziskovalec, opazovalec, izsledovalec, zasledovalec: naturae Ci., diligentia (sc. mea) speculatorem reformidat Ci., ad has excipiendas voces speculator ex convivis missus L., speculator amicae Pr., speculatores futurae grandinis Sen. ph., Fabius cautā speculator mente futuri Sil., Pinarium … curiosum et speculatorem ratus Suet.

Sulpicius 3 Sulpícij(ev), ime rimskega patricijskega rodu. Poseb. znani so:

1. Serv. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Servij Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 500, diktator in zmagovalec nad Latin(c)i l. 496: L.

2. Q. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Kvint Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 490, l. 454 eden od poslancev, ki jim je bila zaupana naloga, naj prinesejo zakone iz Grčije: L.

3. Serv. Sulpicius Camerīnus Servij Sulpicij Kamerin(ski), konzul l. 393, je nasprotoval izselitvi v Veje ter dosegel, da so vejska zemljišča razdelili med plebejce: L.

4. Q. Sulpicius Longus Kvint Sulpicij Long (Dolgi) je dal kot vojaški tribun s skale pahniti stražo, ki Galcem ni preprečila splezati na Kapitol(ij); kasneje je vodil pogajanja z Galci: L.

5. Serv. Sulpicius Rūfus Servij Sulpicij Ruf (Rdečelasi) je l. 377 kot konzulski tribun obvaroval tuskulski grad, ki so ga oblegali Latin(c)i: L.

6. C. Sulpicius Peticus Gaj Sulpicij Petik je bil petkrat konzul; l. 361 se je bojeval proti Hernikom in jih premagal, l. 358 je kot diktator porazil bojske Galce, l. 356 in 351 pa Tarkvinijce: L.

7. C. Sulpicius Longus Gaj Sulpicij Long (Dolgi), se je l. 323 kot konzul in pozneje še enkrat l. 317 vojskoval s Samniti (Samnijci) ter jih premagal v Kampaniji: L.

8. P. Sulpicius Galba Maximus Publij Sulpicij Galba Maksim je l. 211 Rim ubranil pred Hanibalovim napadom in v naslednjih letih uspešno poveljeval v spopadih proti makedonskemu kralju Filipu: L.

9. C. Sulpicius Gallus Gaj Sulpicij Gal, vojaški tribun v vojni proti makedonskemu kralju Perzeju, konzul l. 166, je premagal Ligur(ij)ce. Bil je zelo izobražen, dober govornik in poznavalec grške književnosti, ki je (kot kaže) v poznejših letih tudi sam pisateljeval in se poglobljeno ukvarjal z zvezdoznanstvom: Ci., Plin.

10. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je iz zavisti, vendar neuspešno skušal prikrajšati Lucija Emilija Pavla (tega je iz dna duše črtil) za zmagoslavje nad Perzejem. Kot pretor se je l. 151 neuspešno vojskoval v Luzitaniji. Ker je z neko sovražno tolpo, ki se mu je zaupno predala, izjemno kruto ravnal, so ga l. 149 v Rimu obtožili; obsodbe se je sicer rešil, a le s podkupovanjem in nemožatimi prošnjami. Bil je prvi govornik svoje dobe: Ci., Q., Val. Max.

11. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, sin prejšnjega, Saturninov nasprotnik, konzul l. 108: Ci.

12. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba, svak Gaja Grakha, izvrsten govornik, l. 110 javno obsojen, ker se je pustil podkupiti Jugurti: S.

13. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf, rojen l. 124, sprva pristaš aristokratov. Njim naklonjeno je s svojo izjemno govorniško nadarjenostjo vneto deloval za ohranitev ustave zlasti kot ljudski tribun l. 88. Ko se je Cezar l. 87 potegoval za konzulat, ne da bi bil prej pretor, mu je Sulpicij odločno nasprotoval in se zato sprl z njim in njegovo družino. Pozneje ga je na svojo stran pridobil Marij in ga izkoristil za svoje velikopotezne načrte; Sulpicij je predlagal več zakonov, ki sicer niso kazali nobenih prevratnih namenov, so pa očitno bili naperjeni proti senatu in aristokratom (leges Sulpiciae), med njimi še zlasti a) zakon, da ne sme noben senator imeti več kot 2000 denarijev dolga, in b) legemque ad populum tulit qua Sullae imperium abrogaretur, C. Mario bellum decerneretur Mithridaticum Vell. Ker so njegovi predlogi izzvali hud odpor senata in aristokracije, se je Sulpicij obdal s 3000 najetimi vojaki ter z njihovo pomočjo s silo dosegel, da so zakonski predlogi obveljali. Nato je razjarjeni Sula odrinil proti Rimu, ga l. 82 zavzel ter Marija in Sulpicija odstavil. Oba sta sicer pobegnila, a Sulpicija so po izdaji nekega sužnja pri Lavrentu ujeli in usmrtili: Ci., N., Vell.

14. P. Sulpicius Galba Publij Sulpicij Galba, edil skupaj s Ciceronom, s katerim se je pozneje potegoval tudi za konzulat, vendar ni uspel: Ci. ep.

15. Serv. Sulpicius Lemonia Rūfus Servij Sulpicij Lemonija Ruf, menda oče pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius), prijatelj Cicerona, s katerim je skupaj študiral retoriko pri Molonu na Rodosu. Pozneje se je podal v pravniške vode in kot odvetnik še bolj zaslovel kot govornik. Leta 51 je bil konzul skupaj z Markom Marcelom; po daljšem političnem omahovanju se je končno odločil za Cezarja in l. 46 kot namestnik upravljal Ahajo. Po Cezarjevi smrti je zopet politično omahoval in umrl l. 43 na potovanju v Mutino k Antoniju kot senatov odposlanec. Zapustil je veliko učencev in spisov; ohranilo se je le nekaj pisem, ki jih je pisal Ciceronu: Ci., Q., Gell., Dig.

16. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, legat pod Cezarjem v Galiji, l. 54 pretor. Leta 49 se je potegoval za konzulat, vendar je kljub Cezarjevemu priporočilu neslavno propadel. Pozneje se je pridružil zarotnikom zoper Cezarja in bil kot njegov morilec obsojen l. 43: Ci., C., Suet.

17. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf se je pod Cezarjevim poveljstvom bojeval v Galiji, bil l. 48 poveljnik (praetor) Cezarjevega ladjevja in v letih 47—45 upravitelj province Ilirija: Auct. b. Alx.

18. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba je potem, ko je zapravil vse svoje premoženje, naredil samomor: T.

19. Sulpicius Asper Sulpicij Asper je služil v cesarski telesni straži in se udeležil Pizonove zarote proti Neronu; to ga je stalo življenja, njegovo smrt pa opisuje T. kot constantiae exemplum.

20. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je l. 68 po Kr. v starosti 73 let kot Neronov naslednik zasedel cesarski prestol, vendar so ga že januarja l. 69 po Kr. vojaki umorili zaradi njegove skoposti: T., Suet.

21. C. Sulpicius Apollinaris Gaj Sulpicij Apolinar, rojen v Kartagini, učen slovničar, učitelj Avla Gelija in poznejšega cesarja Pertinak(s)a. Napisal je quaestiones epistolicae in v metrični obliki vsebine Plavtovih in Terencijevih komedij ter Vergilijeve Eneide: Gell.

22. Sulpicia Sulpicija
a) pesnica, menda hči pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius). Njeno ljubimkanje z osvobojencem Cerintom (Kerintom, s pravim imenom Kornut) opeva Tibul v 4. knjigi svojih elegij; v isti knjigi je objavil 5 njenih pesniških pisemc, ki jih je pisala svojemu ljubimcu (7.—12.): Tib.
b) pesnica ljubezenskih pesmi iz obdobja cesarja Domicijana, sloveča po svoji zvestobi do soproga Kalena: Mart., Aus., Sid.

23. P. Sulpicius Quirīnus Publij Sulpicij Kvirin ni izviral iz patricijske družine Sulpicijev, pač pa je bil po svoji soprogi Lepidi sorodstveno povezan z Liboni iz Skribonijevega rodu. Kot pogumen vojak in spreten upravnik se je prikupil Avgustu, ki ga je l. 12 imenoval za konzula. Kasneje je baje upravljal provinco Afrika, zagotovo pa kot cesarski namestnik dvakrat provinco Sirija, prvič menda l. 5 pr. Kr., drugič pa nedvomno l. 6. po Kr. Kot provincialni upravitelj se je izkazal tudi na vojaškem področju, saj je porazil več Rimljanom sovražnih ljudstev. Leta 1 pr. Kr. je bil kot comes et rector iuvenis dodeljen mlademu, za namestnika v provinco Armenija poslanemu Gaju Cezarju; spotoma se je poklonil Tiberiju, ki je bival na Rodosu, ta pa mu je ostal zvest prijatelj vse do njegove smrti l. 21 po Kr., ko je dal njegovo truplo pokopati na državne stroške: T., Vell., Suet., Fl. — Kot adj. Sulpicius 3 Sulpícijev: horrea H. (nekega Sulpicija Galbe, ki je imel v Horacijevem času v Rimu veliko zalogo vina), lex Fl. (zgoraj pod št. 13 omenjenega ljudskega tribuna Publija Sulpicija Rufa). — Od tod adj. Sulpiciānus 3 Sulpícijev, sulpicijánski: classis C. (pod št. 17 omenjenega pretorja P. Sulpicija Rufa), seditio Q. (ki ga je sprožil ljudski tribun Publij Sulpicij Ruf; gl. št. 13).

summa -ae, f (subst. f. adj. summus)

1. najvišje mesto, prvo mesto, prvenstvo: solus summam habet hic apud nos Pl., qui (sc. equites Romani) vobis ita summam ordinis consilique concedunt, ut … Ci. prvo mesto v stanu in pri posvetovanju.

2. (pri računanju, štetju, številjenju) skupno število, vsota, seštevek, skupni znesek, ves znesek, izid, rezultat, súma, fácit: quanta istaec hominum summast? Septem milia Pl., summa litium Ci., summa omnium fuerunt ad milia CCCLXVIII C. vseh skupaj je bilo … , quarum omnium rerum (= quorum omnium hominum) summa erat capitum Helvetiorum milia CCLXIII … C., summam subducere ali facere ali conficere Ci. ves znesek povze(ma)ti, kaj sešte(va)ti, addendo deducendoque videre, quae reliqui summa fiat Ci.; pren.: omnem meorum maerorum summam edictavi tibi Pl., rationibus subductis summam feci cogitationum mearum omnium Ci. ep., propositā vitae eius velut summā partes singillatim … exsequar Suet., summa summarum Pl., Lucr., Sen. ph. ali summa summaï (= summae) Lucr. vsota vseh vsot, glavna posledica vsega (tega), glavni posledek vsega (tega); occ.
a) denarna vsota, novčna vsota, denarni znesek, denar: Ph., Plin. idr., de summa nihil decedet Ter., pecuniae summa praegrandis Ci., parvula summa Sen. ph. neznatna vsota, vsotica denarja, summam pecuniae augere L. ponudbi dodati, hac summā redempti L., creditor totius summae Q., actorem summarum … in cubiculum vocavit Suet.
b) množica, mnoštvo, grmada, starejše mnóž: mali, praedae Ci., summa copiarum L.

3. metaf.
a) vrhunec dovršenosti, vrhunec popolnosti, dovršenost, popolnost: ad summam operis perducere Q., huic studium et incrementum dederit utilitas, summam ratio et exercitatio Q., cum existimem … nec ad ullius rei summam nisi praecedentibus initiis perveniri Q.
b) glavna stvar, glavna točka, glavna vsebina, glavni predmet, bistvo, poglavitni smoter, zadnji namen, cilj in konec: in hoc summa iudicii causaque tota consistit Ci., leges autem a me edentur non perfectae … , sed ipsae summae rerum atque sententiae Ci., lectis rerum summis L., summa universi belli L., querelarum L., postulatorum L. glavne terjatve, propositorum Iust., epistulae Cu., hoc caput, … haec belli summa nefandi V. cilj in konec.
c) celota, skupnost, celotnost, vkupnost, celokupnost, skupek, obseg, obsežek: virium Cu., summā omnia constant O. v vsem, vitae summa brevis H. celota = vsa doba kratkega življenja, pertinet ad summam Q., summa exercitūs C. vodstvo vse vojske, vrhovno vodstvo vojske, vrhovno poveljstvo nad vojsko, summa belli C., N. vodstvo vse vojne, vrhovno poveljstvo v vojni, summa imperii C. vrhovno poveljstvo (poveljništvo), nadpoveljstvo, summa imperii maritimi (na morju) N., summa imperii custodiae N. vrhovno nadzorstvo nad jetniki, unius summa imperii Iust. celotnost vladarstva, summa (omnium) rerum ali rerum summa vrhovno vodstvo vseh stvari, poseb. vojne, vsa oblast, najvišja (vrhovna) oblast: ad te summa solum … omnium rerum redit Ter., is, qui summam rerum administrabat Ci., alter (sc. imperator) libere ad summam rerum consulere debet C., quorum (sc. principium) ad arbitrium iudiciumque summa omnium rerum consiliorumque redeat C. zadnja odločitev pri posvetovanju in dejanju, rerumque summa ad Antipatrum defertur N., de summa rerum decernere L. ali certare T., rerum consule summae O. za vesoljni svet; včasih je summa rerum = skupni položaj, splošni položaj: consilium de summa rerum Beryti habitum T.; discrimen summae rerum L. vse državne blaginje, poscit summam sceleris T. vrhovno vodstvo, summa victoriae C. popolna odločitev; haec summa est; hic nostri nuntius esto V. to je skupek (obseg) mojega naročila; ad summam nihil proficere Ci. ali nihil in summam proficere T. v vsem, nihil proficere in summam belli L. ali pacis T. v vsem za vojno (mir), glede na vojno (mir) ne opraviti (doseči) ničesar. Adv.
a) ad summam Ci. v vsem, skratka, sploh;
b) in summā Ci., Plin. iun., T. v vsem, (v)obče, skratka, sploh; poznolat. in summa = naposled: in summa victus occumbit Iust.

Terentius 3 Teréncij(ev), ime sabinskega in rimskega plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. C. Terentius Varro Gaj Terencij Varo(n), konzul in vojskovodja, ki ga je l. 216 pri Kanah premagal Hanibal: L.

2. M. Terentius Varro Mark Terencij Varo(n), Ciceronov sodobnik, rojen l. 116 v mestu Reate na Sabinskem, najbolj učen rimski starinoslovec in jezikoslovec, v državljanski vojni Cezarjev nasprotnik v Hispaniji, umrl l. 28: Ci., C., Plin., Suet., Gell.

3. P. Terentius Varro Publij Terencij Varo(n) iz galske vasi Ataks (Ataka, Atax, zato imenovan tudi Atacīnus Atačan), epski, satirski in lirski pesnik, rojen l. 82, umrl l. 37: H.

4. Terentia Terencija, Ciceronova prva soproga: Ci. ep., Plin.

5. kot osvobojenec Publija Terencija Lukana se je P. Terentius Afer Publij Terencij Afer (Afričan) imenoval rimski komediograf, po rodu iz Kartagine (ok. 185—159). Za rimski oder je predeloval igre grške nove komedije (νέα), zlasti Menandrove in Difilove komedije: Ci. ep., H., Q., Suet., Gell. Od tod adj. Terentiānus 3 Teréncijev: Chremes (skopuh v Terencijevi komediji), verbum Ci. ali Terentianum illum Lact. Terencijeva misel, Terencijev izrek (tj. misel ali izrek, ki ga najdemo v kaki Terencijevi komediji); tako tudi Terentianus ille adulescens Aug. (= Fajdrias (Fajdrija) v Terencijevi komediji „Skopljenec“ (Eunuchus)); toda exercitus Terentianus L. vojska Gaja Terencija Varona pri Kanah.

timidus 3, adv. -ē (timēre) boječ (se), bojazljiv, plašen, strašljiv, obupan, oprezen, previden, pazljiv (naspr. audax, fortis; audacter, constanter, fidenter): Enn. fr., Acc. fr., Hirt., Sen. ph. idr., timidus imperitusque Ci., imbelles timidique Ci., nihil timidius columbā Varr., timidissime Phineu O., cum constanter ac non timide pugnaretur C., timide dico, sed tamen dicendum est Ci., senex res omnes timide gelideque ministrat H., timide verba intermissa retentat O., timide uti eo, quod oblatum est Plin. iun., timide rogare Sen. tr., timidius agere C., ipso praesente de eius virtute timidius dicere Ci., quod timidissime dicendum est Q.; preg.: mater timidi (v vojni) flere non solet V. (ker svojega življenja ne izpostavlja nevarnosti); enalaga: animus Ci., fides, amor, pudor, spes, preces, manus, cursus, navis O., tergum H.; pesn.
a) z objektnim gen.: timidus procellae H., deorum O., lucis, offensarum Sen. ph., doloris ac mortis Lact.
b) z inf.: non timidus pro patriā perire, Codrus pro patriā non timidus mori H.; tudi z ad: non timidus ad mortem Ci. ne boječ se smrti, timidus ad (proti) audaces (naspr. celsior (prevzeten) ad timidos) Amm.; z in z abl.: timidus in labore militari Ci.; subst. timidī -ōrum, m bojazljivci, boječneži, strahopetci, strašljivci, plašljivci: Q.

toga -ae, f (tegere) pokrivalo

1. streha, kritina: si rus cum scorto constituit ire, clavis ilico abstrudi iubeo, rusticae togae ei ne sit copia Tit. ap. Non.

2. tóga, rimsko nacionalno oblačilo, vrhnja halja, jajčasto prikrojena iz bele volnene tkanine. Togo so dvogubo ovijali okrog telesa tako, da je bila leva roka do zapestja zavita vanjo, desna roka pa je bila prosta. Za stare Rimljane je bila toga prvotno edino oblačilo; toga torej = oblačilo, obleka: ante (sc. toga) commune vestimentum et diurnum et nocturnum et muliebre et virile (sc. erat) Varr. ap. Non., equidem prandere stantem nobiscum incinctam togā Afr. ap. Non., ne toga cordylis, ne paenula desit olivis Mart.; zato so imeli kipi starih Rimljanov na Forumu samo togo brez tunike; nošenje platnene tunike kot spodnje obleke je prišlo v navado pozneje. Rimski gizdalini so bili še posebej pozorni na to, da so si togo lepo uredili v gube: togam componere H., Q., togam adducere Sen. ph. Meščanova toga je bila navadno bela, brez obšiva (pura). Prav posebej slovesen dan za mladega Rimljana je bil, ko so mu prvič ogrnili togo; to je pomenilo vstop v moško dobo, zato se je imenovala toga virilis: Ci., togam virilem sumere Sen. ph. = stopiti v moško dobo. Dečki svobodnih staršev so imeli togo, obrobljeno s škrlatom (toga praetexta), tako tudi višji uradniki: quae in togā egregie fecisset T. = njegovi izvrstni podvigi v državni službi. V času žalovanja se je Rimljan ogrnil s črno togo (toga pulla, sordida). Kralji so nosili škrlatno togo (toga purpurea L.), tisti, ki so se potegovali za državne službe, pa so nastopali v svetlobeli togi (toga candida Ci., Plin.) in so se po njej imenovali candidati. Ker je toga nacionalno oblačilo rimskega državljana, besedna zveza togae oblitus H. = ki je pozabil na svoje rimljanstvo; pregnanci je niso smeli nositi (prim. carent enim togae iure, quibus aqua et igni interdictum est Plin. iun., Ep. 7, 11, 3). Osvobojenke in vlačuge, ki se niso smele ogrinjati s haljo (stola) poštenih žena, so se zato izjemoma oblačile v togo (prim. Mart. 2, 39). Pozneje je bila toga noša imenitnikov, klientov in vseh, ki so se pojavljali na sodiščih, v gledališčih, na javnih igrah ali kot povabljenci pri cesarski mizi.

3. occ. mirovna obleka, mirovno oblačilo (ker je Rimljan togo nosil v miru, ne v vojni): cedant arma togae Ci.

4. meton.
a) mir: appellare „togam“ pro pace Ci.
b) vsako civilno (nevojaško) dostojanstvo, civilna služba, civilna funkcija (npr. v senatu): decreto togae Cl.
c) = togātus v togo oblečen, s togo odet α) ljubica, vlačuga, hotnica: cura togae Tib.; prim.: sumpsisti virilem, quam statim muliebrem togam reddidisti Ci. ki si jo kmalu spremenil v žensko togo = v kateri si kmalu postal (deček) vlačugar. β) v pl. togae = klienti: quam fatuae sunt tibi, Roma, togae! Mart., toga rara Mart. γ) sg. kolekt. h kakemu uradu spadajoči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: omnis toga apparitioque Amm. vse njegovo spremstvo višjih in nižjih uradnikov.

trānslātor -ōris, m (trānsferre)

1. prenašalec, prestavljavec, prestavljalec: quaesturae Ci. (o Veru (Verres), ki je služil pod konzulom Gnejem Papirijem Karbonom kot pretor, a je v državljanski vojni skupaj z blagajno zapustil konzula in njegovo vojsko ter prestopil k Suli, torej je kvesturo samovoljno zamenjal).

2. prevajalec, prelagatelj: Eccl.

tueor -ērī, tuitus sum (le pesn. in poznolat.) in tūtus sum (le poznolat. in enkrat pri S., sicer se tūtus 3 uporablja le kot adj. pt. pf.), nav. (poseb. v pomenih pod številko 2 in 3) tūtātus sum (od glag. tūtor -ārī)

1. (po)gledati, ogledati (ogledovati) (si), ozreti (ozirati) se na kaj, gledati, opazovati (v teh pomenih skoraj vedno le pesn.): Enn. fr., Acc. fr., Pac. ap. Non., Pr. idr., ardescit tuendo Phoenissa V., tuendo oculos, voltum V., tueri naturam Ci., caelum Lucr.; z notranjim obj. (adv.): transversa tueri V. postrani, pisano gledati, acerba (srdito) tuens leo V.; ACI: hāc nocte in somnis visus sum tuerier (= tueri) procul sedere longe a me Aesculapium Pl., quae fieri in terris caeloque tuentur mortales Lucr.

2. metaf. gledati na kaj, paziti na kaj, (o)hraniti, (o)čuvati, (po)skrbeti za kaj: valetudinem N., cuius salutem (senectutem) tueri debeo Ci., beneficium Ci. ohraniti (ohranjati) v hvaležnem spominu.

3. occ.
a) (ob)držati v dobrem stanju, ohraniti (ohranjati): praedia, aedem Castoris, sarta tecta aedium Ci., idem tam parcus in aedificando, quam diligens in tuendo Plin. iun.
b) (v vojni) (o)braniti, ubraniti, (ob)varovati, zavarovati, (za)ščititi, zasloniti (zaslanjati): tam late tueri C., fines suos C., Ci., Syriam T., oram maritimam, oppidum, castra C., mediam aciem L. držati; metaf.: Numidis magis pedes (urnost) quam arma tuta sunt S., illum defendere, tueri praecipuum sacramentum est T., aliquem tueri et defendere T., rem publicam, laudem Africani, plebis libertatem et commoda, urbem et res urbanas, clientelam Ci., adolescentis miserrimi causam Q., reos O., lex tuetur aliquem Icti. Konstrukcije s praep. braniti koga ali kaj, proti komu (čemu), zoper koga (kaj), pred kom (čim): turrim ad (za, proti) omnes casūs C., nostra tueri adversus vim atque iniuriam L., tueri se adversus Romanos L., domum a furibus Ph., quibus copiis finīs suos ab excursionibus tueretur Ci., mare ab hostibus Auct. b. Afr., liberorum nostrorum pueritiam contra improbitatem magistratuum Ci., contra piratas Siciliam Q.
c) ohraniti, obdržati, udržati: paternam gloriam N., domesticae laudis amplitudinem Ci., suam dignitatem Ci., per se ipsum senatus tuetur maiestatem suam Ci.
d) držati kaj, držati se česa, izpolnjevati (dolžnosti): mores et instituta vitae melius Ci., sacra, munus, concordiam congregatam Ci.
e) hraniti, rediti, preživljati, vzdrževati, gojiti: vitam corpusque Ci., antea maiores copias alere poterat, nunc exiguas vix tueri potest Ci., (sc. ex agro) se ac tuos L., magnum comitatum vi belloque T., canem Col. — Soobl. po 3. konjugaciji: tuor Cat., Stat.; tuĕris Pl.; tuimur, tuamur, tuantur, tuĕre Lucr.

Tūria -ae, m Túrija, reka v Tarakonski Hispaniji (zdaj Turia ali Guadalaviar): S. fr., Mel. — Soobl. Tūrium -iī, n Túrij: Plin. — Od tod adj. Tūriēnsis -e túrijski: proelium Ci. (v vojni s Sertorijem).

turris -is, acc. -im, mlajše -em, abl. -ī, redkeje -e, f (izpos. τύρσις, τύῤῥις)

1. visoka zgradba, stolp, grad, palača: pallida mors aequo pulsat pede pauperum tabernas regumque turres H., contionari ex turri alta solebat Ci., Hannibal ad suam turrim pervenit L., turris marmorea Vitr., Maecenatiana Suet.

2. occ.
a) stolp: Acc. ap. Prisc., O., V., Tib., Plin. idr., celsae decidunt turres H.
b) utrjevalni stolp, zidni stolp, taborski stolp, s katerim so v vojni utrjevali zidovje in tabor: Pl. (pren.), Ci. idr., turris tectum C., turris latericia C., si turrim ex latere (= latericium) sub muro fecissent C., turres castrorum C., turres excitare C.
c) lesen oblegovalni stolp, ki so ga gradili na ladjah, na kopnem pa so ga na valjih pomikali proti mestnemu obzidju: Ci. ep, L.; v boju so ga napolnjenega z vojaki nosili tudi sloni: L.
d) stolpast golobnjak: Varr., incipient turres vitare columbae O.

3. metaf. stolp, štirikotna bojna razporeditev: Ca. ap. Fest., vocabula sunt militaria, quibus instructa certo modo acies appellari solet: „frons“, „subsidia“, „cuneus“, „orbis“, „globus“, „forfices“, „serra“, „alae“, „turres“ Gell.

Tyrtaeus -ī, m (Τυρταῖος) Tirtáj, grški elegik, Atenec, ki je v drugi mesenijski vojni Spartance navduševal s svojimi bojnimi elegijami: H., Iust.

Ulpius 3 Úlpij(ev), ime rimskega rodu, od katerega sta najbolj znana

1. M. Ulpius Traiānus Mark Ulpij Trajan, posinovljenec Ulpijevega rodu; odlikoval se je v judovski vojni in bil l. 76 po Kr. namestnik v Siriji: Plin. iun.

2. M. Ulpius Traiānus Mark Ulpij Trajan, njegov istoimeni sin, rojen l. 52 po Kr., konzul l. 91, namestnik v Germaniji do l. 98; tega leta je postal cesar za svojim posinoviteljem Nervo ter vladal do l. 117: Plin. iun., Eutr. — Adj. Ulpius 3 Úlpijev: porticus Sid.

ūsus -ūs, m (ūtī)

1. raba, (u)poraba, (u)porabljanje, izkoriščanje, izraba, izrabljanje, poseganje po čem, úzus, navada, običaj: Plin., Q., Vell., Suet., Lamp., Amm., Icti. idr., armorum Cu., lini C., omnium rerum L., fons usui opportunus S., publicus usus H., nati in usum laetitiae scyphi H. za uživanje veselja, ad usum domesticum Ci., multa ad usum suum reservabat Ci., rem usui destinare Cu., quod satis in (za) usum est L., ferreus assiduo consumitur anulus usu O., fregit anulum, ne usui esset (da se ne bi uporabil (uporabljal), da ne bi rabil za … ) ad facienda pericula T., aliquid in usu habere C. rabiti, uporabljati, neminem in usu habes Plin. iun. nikogar ne uporabljaš za svoje opravke, naves non eundem usum celeritatis habebant C. niso bile zmogle enake hitrosti, in usu verbum esse coepit Sen. rh. je prišla v rabo, est mihi in usu Plin. iun. navajen sem, navado (v navadi) imam, pars umida … versa est in corporis usum O. v tvarino, (u)porabno za telo = v meso; occ. kot jur. t.t. (u)poraba = raba, izraba, užitek, uživanje tuje lastnine: usus et fructus Ci. ali usus fructusque Sen. ph.; pogosteje asindet. usus fructus Ci. poraba in užitek, usus (et) auctoritas Ci. (gl. auctoritas), usu capere (gl. usu-capio); meton. korist, prid, uporabnost, izkoristek, dobiček, dobitek, prednost, obresti, starejše obrestek: levis fructus, exiguus usus Ci., nescis, quem praebeat (sc. nummus) usum H., magnos usūs affere Ci., aliquis fuit usus in malo O., usui esse alicui Ci., S., N., Sen. rh. biti komu v korist (v prid), koristiti komu, ex usu esse Ter., C., Ci. koristiti, biti v korist, si quis usus mei est L. če morem kaj koristiti.

2. izvrševanje, opravljanje, vršitev, praksa: usus forensis Ci. izvrševanje odvetništva, odvetnikovanje, odvetniška služba, ad athletarum usum pertinere N. k atletskemu poslu (rokoborbi), homines traducere ab usu rerum rusticarum ad litem insolitam Ci., artis usus vulgaris Ci.; meton.
a) vaja: usus cotidianus et exercitatio C. vaja in urjenje, usu obduruerat civitatis patientia Ci., si usus magister est optimus Ci., usus magister egregius Plin. iun.
b) izurjenost pri izvajanju, izvrševanju česa, izkušnja, izkušnje, izkušenost, praksa: res posita in usu militari Ci., habere magnum in re militari usum C., duces usu praestantes N., nullius usūs imperator C., usu belli praestare N. po izkušenosti v vojni (v vojnih zadevah), usum in re publica habere Ci., amicitiam nec usu nec ratione habere cognitam Ci. niti po (osebnih) izkušnjah niti umevno (racionalno), usus ac disciplina C., usus eius provinciae C. izkušnje o tej provinci, usu rerum antecedere Ci. v poznavanju sveta, ars et usus T. teorija in praksa.

3. potreba, potrebščina, potrebnost, nuja, nujnost: in tot rerum usu necessario L., usum provinciae supplere Ci. nujne potreb(ščin)e, quae ad navium usum pertinent C. ladijske potrebščine, ad usum belli N., Cu. za potrebe vojne; usus est potreba je, treba je; abs.: mihi sic est usus Ter. brez tega pač ne morem biti, quando usus est Pl., si quando u. esset Ci., urbi multitudinem, ubi usus non esset (kadar bi ne bila potrebna), oneri rebatur esse L., de ceteris … dicemus, si usus fuerit Ci.; z abl. rei (v sl. gen.) ob dat. personae ali tudi brez njega: Gell. idr., usus est filio argenti minis Pl., si quid erit, quod extra magistratūs curatore usus sit Ci., naves, quibus consuli usus non esset L. ki jih konzulu ni manjkalo, tacere nequeo, quod tacito usus est Pl. ko je treba molčati, ad eam rem usus est homine astuto Pl.; z odvisnim stavkom: an quoiquamst usus homini, ut se cruciet? Ter. ali lahko ima kak človek potrebo … ; v enakem pomenu tudi usus adest: cum adesset usus C.; usus venit potreba nastopi: si usus veniat C., cum ad praetorem usus veniet Pl.; z abl. (v sl. gen.) ubi usus veniat consertā manu Pl.; ūsū venit, gl. ūsū-venit.

4. občevanje, druženje s kom, pozna(va)nje koga, (po)znanstvo s kom: Suet. idr., inter nosmet vetus usus intercedit Ci., in tanto usu nostro Ci. pri tako prisrčnem občevanju, cum Metellis erat ei non modo hospitium, verum etiam domesticus usus Ci., alicuius usum benevolentiamque retinere Ci. prijazno občevanje (ἓν διὰ δυοῖν); v obscenem smislu spolno občevanje, spolni odnos, polteno druženje: O., Tib.

ūtor (stlat. oitor, oetor, inf. pr. oetier), ūtī, ūsus sum

1. kaj rabiti, porabiti (porabljati), uporabiti (uporabljati), poslužiti (posluževati) se česa, izkoristiti (izkoriščati) kaj, opreti (opirati) se na kaj; abs.: Pl., Ter., Ca., Varr., Q. idr., et quaerere et uti H., divitiae (sc. expetuntur), ut utare Ci. za porabo, negavit se uti Ci. odklonil je, non uterer Ci. odklonil bi, quemadmodum in tribunis consulari potestate usi sunt L. kakor so običajno ravnali pri volitvah tribunov … ; kot jur. t.t. uti frui Icti. imeti (po)rabo in užitek, rabiti in uživati; kot med. glag. pravilno z abl. = „koristiti si s čim“ = izkoriščati, uporabljati kaj, ravnati s čim: Pl., Ter., Ph., Col. idr., pecuniā L., bene armis, optime equis uti C., pugnis et calcibus Ci., dextro oculo non neque bene uti N. na desno oko ne videti enako dobro, veste Medicā uti N. nositi medijsko obleko, ipsa suā Dido concidit usa manu O., uti aere pro nummo C., Siciliā ad omnes res Ci., aliquo in servilia eius artis ministeria L.; metaf.: uti domo Ci. stanovati v hiši, (pre)bivati v hiši, oratione Ci. govoriti, minoribus verbis O. manj ponosno govoriti, temporibus sapienter N. vdati se v (časovne) razmere, podrediti se položaju, ukloniti se razmeram, ravnati času (razmeram) primerno, suo largius S. zapraviti (zapravljati), (po)tratiti svoje imetje, lege male Ci. zlorabiti (zlorabljati), exemplo Ci. navesti (navajati), dati (dajati), pace mirovati: C. ali sprejeti mir: L.; z abstr.: Pl., Ter., Acc. ap. Non., Enn. ap. Gell., L., V. idr., consiliis N. ravnati se po … , clementiā, more crudelitatis N. ali acerbitate Ci., arrogantiā C. prizanesljivo (kruto, hudo, oblastno) ravnati ali postopati, biti prizanesljiv (krut, hud, oblasten); podobno: benignitate, studio in proeliis C., celeritate Ci.; uti aetatis vacatione N., instituto eodem N. (na)vajen biti (česa), criminatione in aliquem Ci.; z dvojnim abl.: aliquo auctore Ci. opirati se na koga kot … , quibus (sc. turribus) … propugnaculis adversus latrones utuntur L. za branišče (kraj za obrambo), imperatore vel milite me utimini S.; z acc. quantitatis (poleg abl.): ut hoc utimur maxime more … multum Pl., nil circuitione usus es Ter., ne filius quidem quidquam utitur (sc. hortis suis) Ci. ep.; predklas. in vulg. z acc.: Ca. ap. Gell., Naev. Ap. Non., Varr. idr., uteris, ut voles, operam meam Pl., ferrum uteretur Aur., alicui scyphos utendos dare Pl. za (u)porabo posoditi, dati na uporabo, utenda vasa rogare Pl. izposoditi si za (upo)rabo, beneficium, quod datum utendum (na up) est Pl.; z dvojnim acc.: aliquem uti placidum et clementem Pl.; klas. le v gerundivni obl.: quod utendum acceperis Ci. v uporabo, huic omnia utenda ac possidenda tradiderat Ci. v uporabo in posest; pesn.: multa rogant utenda dari O.

2. occ. (po)rabiti, uporabiti (uporabljati) =
a) uži(va)ti, zauži(va)ti: Cels. idr., cibo N., lacte et herbis O., ut pecus uti (sc. aquā) possit Varr. piti, sibi penum aliud ornet, si quidem sese uti volet Pl. če noče stradati, mulieribus Lamp. spolno (meseno) rabiti, spolno občevati.
b) živeti ob čem, od česa, preživljati se s čim: huic dederis, unde utatur Ter., habere quī utar Ci.
c) imeti, imeti v lasti (posesti, oblasti), posedovati (habere poudarja objektivno, uti subjektivno stran pojma „imeti“): Pl., Ter., H., Plin. iun. idr., patre diligenti N., Phalerico portu non magno utebantur N., omnibus optimis rebus usus est N. je bil preskrbljen z vsemi dobrinami, intimā familiaritate alicuius (s kom) uti N., re frumentariā uti angustā C. imeti malo živeža, uti adversis ventis Ci. ep., proeliis secundis Ci. srečno se bojevati, srečo imeti v bojih (vojni), valetudine non bonā C. ne biti trdnega zdravja, biti šibkega zdravja, optimā valetudine C. biti pri prav dobrem zdravju, prav zdrav biti, tantā prosperitate usus est valetudinis N. bil je pri tako ugodnem (dobrem) zdravju, bil je tako ugodnega (dobrega) zdravja, duro initio usus est adulescentiae N., honore Ci. opravljati častno službo; z dvojnim abl.: hoc Sosylo Hannibal litterarum Graecarum usus est doctore N. Sozila je imel za učitelja, iis melioribus civibus uteremur Ci. v njih bi imeli boljše državljane, bili bi nam boljši državljani, quibus amicis esset usurus N. ki bi jih imel za prijatelje, ki bi mu bili prijatelji, placido te (= Neptuno) et clementi usus sum in alto Pl., administris ad ea sacrificia druidibus utuntur C.
d) potrebovati, treba biti komu česa: ambitione nihil uterer Ci., eā nihil hoc loco utimur Ci. tukaj ne potrebujemo, tukaj ne govorimo o …

3. metaf. s kom občevati, družiti se, drugovati, prijateljevati: Pl. idr., aliquo uti valde familiariter Ci. ep., N. ali familiarissime Ci. ali intime N. prav prijateljsko občevati s kom, biti s kom v prav prijateljskih odnosih, Trebonio multos annos utor Ci. ep., multum aliquo, plurimum aliquā Ci., scis, quo pacto deceat maioribus uti H.; z dvojnim abl.: aliquo uti amico N.; v enakem pomenu predklas. tudi za acc.: Luc. ap. Non., vicinas … quam minimum utatur (sc. vilica) Ca., puerum Varr. — Od tod adj. pt. pr. ūtēns -entis rabeč, uporabljajoč = potrebujoč: utentior sane sit, honestior vero quomodo? Ci. izda pač lahko več.

Opomba: Star. inf. pr. utier: Pl., Ter., Acc. Od act. soobl. ūtō -ere najdemo imp. utito: Cat. in pr. pass. utitur Nov. ap. Gell.