Franja

ut-pote, adv. (ut in potis; iz „ut poti [est]“ „kakor je mogoče“) „kakor je mogoče“ = namreč, seveda, kot namreč, kot seveda, kajpada, kakopak, vsekakor, gotovo, in sicer; pred adj. in pt., poseb. pred abs. abl.: Cu. idr., sane populus numerabilis, utpote parvus H., Rubos fessi pervenimus, utpote longum carpentes iter H., utpote lecti utrimque L., puerulo me, utpote non amplius IX annos nato N. ko namreč še nisem imel več kot devet let, utpote congregatis feminis puerisque L.; zelo pogosto pred relat. qui, quae, quod s cj.: Cat. idr., utpote qui nihil contemnere soleamus Ci. mi namreč, ki pač … , utpote quae non sit eadem Pl. ki pač vendarle ni ista; pred cum = ker že: Cod. I., utpote cum singulae quaedam cohortes seditionem fecerint Asin. Poll. in Ci. ep.

vāgīna -ae, f (prim. lit. vóžiu, vóžti povezniti kaj na kaj, let. vāschu, vāsu, vāst dati pokrov na kaj)

1. (mečeva) nožnica, starejše mečníca: C., V., H., O., Val. Max., Sil., Suet. idr., gladium e vaginā educere Ci., telum vaginā nudare N., gladius vaginā vacuus Ci. goli meč, gladium cruentum in vaginā recondere Ci.; pren.: Plin., Ap. idr., senatus consultum … tamquam in vaginā reconditum Ci.

2. metaf. nožnica (o stvareh, ki so ji podobne)
a) = cunnus ženska nožnica, vagina: Pl.
b) mešiček, ovoj, strok, luščina, mekina (pri klasju): Varr., vaginis includitur (sc. viriditas) Ci.
c) kožica, odprtina, v katero mačke skrijejo svoje kremplje: Plin.; pri delfinih: aculeos velut vaginā condens Plin.
d) vsak ovoj, ovojnica: corpus … animae quasi vagina Plin., omnia principalia viscera membranis propriis ac velut vaginis inclusit providens natura Plin.
e) vaginae terebrarum ročaji (držaji, ročniki) na svedrih: Plin.

valeō -ēre -uī, valitūrus (iz indoev. kor. *u̯al- biti močan; prim. sl. vladati = lit. valdýti = let. vàldît, sl. vladar, sl. in hr. vladika škof, got. waldan = stvnem. waltan = nem. walten delovati, opravljati funkcijo, gospodariti, lat. Valerius, validus, valetūdō, valor, valēscō idr.)

I.

1. biti močen (močan), biti pri moči (močeh), biti krepek (krepak), imeti moč (moči), biti trden: Pl., Cels., Sen. ph. idr., plus valeo Ph. močnejši sem, valuit mea dextra valetque O., pedibus valere N. biti močnih (trdnih) nog, imeti močne (trdne) noge, biti dober hodec, biti pešec, cursu pedum valere V., non lingua valet O. nima moči, je omrtvel, animo parum valere S., Aur. biti slaboumen, quantum ignes animaeque valent V. zmorejo, quae valeant in talia pondera O. za tako težo, quantum dextrae ad caedendum valent Hirt., velocitate ad cursum valere Ci. biti sposoben za … ; occ.
a) (z inf.) imeti (telesno) moč, imeti dosti (telesne) moči, (z)móči, biti zmožen: Lucr., Suet. idr., nec valuere manūs educere telum O., valet ima summis mutare deus H., quid ferre recusent, quid (sc. ferre) valeant umeri H. zmorejo.
b) (o zdravilih) biti dober za kaj, pomagati pri čem, delovati, učinkovati pri čem, na kaj, učinkovit biti pri čem: valere ad id, ad omnia Cels., contra serpentium morsūs, adversus animal nominis sui Plin., aeque, parum, eodem Cels., potu, illitu, suffitu Plin.; (z inf.) imeti moč, (z)móči: Plin. idr., marrubii sucus … valet eiusmodi necare animalia Col.
c) (o glasovih) močno zveneti, močno doneti, krepko izgovarjati se: cum C ac similiter G non valuerunt, in T ac D molliuntur Q.

2. metaf. imeti moč, imeti vpliv, imeti veljavo, biti močen (močan), biti vpliven, biti mogočen, (z)moči, premoči, imeti premoč, opraviti, veljati, obveljati idr.: Pl., Ter., Enn. ap. Gell., L., T. idr., cuius late imperium valuit S., multum valere equitatu, pedestribus copiis C. imeti zelo močno konjenico, imeti močno pehoto, pedestribus copiis plus quam navibus valere N. imeti močnejšo pehoto kot ladjevje (mornarico), minus multitudine militum valere C. po številu vojakov biti slabši (šibkejši), imeti manjšo vojno moč, imeti manjše vojaške sile, qui plus opibus, armis, potentiā valent Ci., tantum valuit eloquentiā, virtute N., quantum gratiā, auctoritate, pecuniā valent C., potestis … constituere, hanc auctoritatem … quantum apud exteras nationes valituram esse existimetis Ci., in primis dicendo valebat N. bil je zlasti zelo vpliven (znamenit) govornik, apud quem ut multum valeret, multo labore … effecit N., plurimum inter eos Bellovacos et virtute et auctoritate et hominum numero valere C., utrum apud eos pudor an timor valeret C. ali premore več sram ali strah, ali je močnejši sram ali strah, quantum ego Marte, tantum valet iste loquendo O., rogando valere O. (z)moči s prošnjo, preces valuere O. so zmogle, so premagale, si vota valuissent O., apud quosdam merces valuit L., nil dona valuere V. niso nič opravili, niso imeli nobenega uspeha, eius ratio non valuit N. njegov nasvet ni obveljal, ut lex valeret, effecit N. uveljavil je zakon, crimen valet Ci. ali coniuratio valet S. zmaguje, haec fama valebat S. se je širila, valuit odium Ci. je prevladalo; namen oz. smoter se izraža s praep. ad, poklas. tudi z in z acc. moč (moči) imeti za kaj, imeti vpliv, moči vplivati na kaj, premoči kaj, pripomoči (pripomagati) k čemu, da se kaj stori: tu non solum ad neglegendas leges, verum etiam ad evertendas valuisti Ci., perficiam, ut invidia mihi valeat ad gloriam Ci., multum ad terrendos nostros valuit clamor C., qui (sc. amici) parum valent in unius elati solacium Sen. ph. nas pač ne morejo potolažiti za smrt edinega; occ.
a) (z inf.) (z)moči, premoči: Lucr., Val. Max., Suet. idr., tantum valet mutare vetustas V., eos ferrum acutum reddere valet H., nemo consistere in axe me valet excepto O., suos a direptione castrorum continere non valuit L., res secundae valent commutare naturam Cu.; inf. se dostavlja v mislih: secutae, quantum valuere (sc. sequi) O., di mihi dederunt, quidquid valuere (sc. dare) O.; non (nec) valere s quin: nec potestas horum valuit, quin eos praeferrent L.
b) veljati, meriti na koga, kaj, leteti na koga, kaj, biti na koga ali kaj, nanašati se na koga, kaj, namenjen biti komu, čemu: Lact., id responsum quo valeret N., hoc eo valebat, ut ad decertandum cogerentur N., definitio in omnes valet Ci. velja za vse, hoc videtur contra te valere Ci.; pesn.: quo valeat nummus H. za kaj je dober.
c) (o denarju) veljati, imeti vrednost, biti vreden: Varr., Plin., Icti., Aug., Ambr. idr., dum pro argenteis X aureus unus valeret L.
d) (o besedah) imeti pomen, pomeniti (pomenjati): Varr., Corn., Q., Suet. idr., quaerimus verbum, quod idem valeat Ci., hoc verbum quid valeat, non vident Ci. —

II.

1. biti zdrav, biti pri zdravju, dobro se imeti, dobro se počutiti (naspr. aegrotare, aegrum esse): Ca., Acc. ap. Non., Auct. b. Alx., Plin. iun., Cels. idr., valeo et salvus sum Pl., valen? valuistin? (= valesne? valuistine?) Pl., valet Euristheus O., recte valere Pl., bene, melius valere Ci., minus ali minus recte valere Ci. biti bolan (bolehen), ne biti nič kaj zdrav, optime valere et gravissime aegrotare Ci., ut vales? Ter. ali ut valet? H. kako se ima(š) ali počuti(š)?, valere corpore Ci. = valere a corpore Pl. na telesu, telesno, stomacho Iuv., ab oculis Gell., nec minus valeo, quam corpore, mente O., a morbo valui, ab animo aeger fui Pl.; impers.: quid agitur, Saguristio? ut valetur? Pl. kako je kaj?, kako je z zdravjem?; od tod kot stalno besedilo na začetku pisem: si vales, bene est (s kraticami: S. V. B. E.) ali si vales, gaudeo (S. V. G.), pogosto s pristavkom: ego (equidem) valeo (E. V. ali E. Q. V.) Ci. ep.; tudi: cura, ut valeas Ci. ep. ostani lepo zdrav.

2. kot običajen poslovilni pozdrav: valḗ (redkeje valeas Pl.), valēte, valēbis zdrav ostani!, zdravi ostanite!, bodi (bodite) zdravi!, srečno!, zbogom!, valeto Pl., Ter. zdrav ostajaj!, iamque vale et nati serva communis amorem V.; poseb. „vale“ dicere; tudi kot sklop, pisano valĕdicere (gl. valĕ-dīcō) reči „pozdravljen“, reči „zdravstvuj“, reči „zbogom“, vzeti (jemati) slovo, posloviti (poslavljati) se, srečo si dati (dajati): sub noctem dixere „vale“ O., saepe „vale“ dicto (abl. abs.) rursum sum multa locutus O., vale dicere (valedicere) alicui Sen. ph.; pesn. tudi s skrajšanim e v zevu (vocalis ante vocalem corripitur): dictoque valē (abl. abs.) valĕ inquit et Echo O., longum, formose, valē valĕ inquit, Iolla V.; v enakem pomenu tudi dicere alicui valere: iam dixisse rebus humanis valere Ap., abstinatissime retinuit, ut liberti servique mane salvere, vesperi valere sibi singuli dicerent Suet. da so mu voščili dobro jutro in lahko noč; od tod iubere aliquem valere: iubeo vos valere Pl. da ste mi zdravi!, zdravstvujte!, bodite zdravi!, iussi te valere Ci. (rekel sem ti „zdravstvuj“ =) poslovil sem se od tebe; nam. vale dicere poznolat. valē facere ali kot sklop valĕfacere: Ap., Vulg., Aug. idr.; vale kot poslovilni pozdrav na koncu pisem: vale Ci. ep., vive, vale H., vive valeque H.; tudi kot slovo od mrtvih: Cat., Aus. idr., Palla, aeternum vale V. zdravstvuj (pozdravljen, zbogom) na veke!; metaf. kot izraz odklanjanja zbogom!, srečno!, pojdi!, proč z (s) … !: Pl., Ter., O., Cat. idr., sitalis est deus, valeat Ci., quaque valeant ista Ci., „haud mihi vitā est opus hac“ ait et „valeas“ H. pusti me pri miru, valeat Venus valeantque puellae Tib., valete curae Petr. — Od tod adj. pt. pr. valēns -entis, adv. valenter

1. močen (močak), krepek (krepak), silen, mogočen: Pl., V., Cels., Stat., Gell. idr., iuvenis O., robusti et valentes satellites Ci., homo imbecillus a valentissima bestia laniatur Ci., facit ira valentem O., membris valens Nessus O., valenter resistere Col.; metaf. (o neživih subj.): Col., Cels. idr., trunci valentes V., tunicae valentes O. močne, debele, coepit … spirare valentius Eurus O.

2. zdrav, čvrst: Pl., Varr., Pr., Cels. idr., medicus confirmat propediem te valentem fore Ci., puer, horā undecimā cum valens in publico visus esset, ante noctem mortuus est Ci., sensus sani et valentes Ci.; subst. valēns -entis, m zdravi (naspr. aeger): Ci.; metaf.: animi valentes Ci.

3. metaf.
a) močen (močan), mogočen, vpliven: tam valenti resistere Ci., cum valenti ore pugnare Ci., cupivit bellum componere, quo valentior postea congrederetur N., opibus valentes N., valens flamma O., oppidum malum atque valens S., oppida valentissima N.
b) močen (močan) ali krepek (krepak) = moč dajajoč, zdravje dajajoč (prinašajoč), zdravilen, tečen, izdaten, redilen, hranljiv: cibus, medicamenta Cels., remedia nimis valentia Ci.
c) močen (močan) = silen, hud: fricatio, morbus, vitium Cels.
d) močen (močan) = izdatno učinkujoč, učinkovit, tehten: fraus valentior quam consilium Ci., causa O., causae valentes Ci., argumenta Q., oratio minus valens Varr., valentium carminum libri H., valens dialecticus Ci., solacium valentissimum Sen. ph., valente dicere ali valenter (dictum) Val. Max. krepko, s poudarkom, živo.

vallis -is, f (osnovna obl. *u̯alnis iz indoev. kor. *u̯al-, *u̯el- upogniti (upogibati), valiti; prim. skr. vāṇáḥ, vā́ṇī trst, trstovec, lat. lituus ukrivljena palica, got. walus palica, srednjevisokonem. tülle trst, cev, nem. Tal, gr. Ἦλις (iz Ƒᾶλις nižava, nižina), lit. lankà dolina, travnik, leñkti upogibati, let. leija dolina)

1. dolina: O., Cat., Tib., Q. idr., vallis atque collis Ci., vicus positus in valle altissimis montibus undique continetur C., opaca H., umbrosa V., supina L. navzdolje (pobočje) doline; pesn. pl. = sg.: vidimus obscuris sub vallibus urbem V.

2. pesn. metaf. = votlina, poglobitev, uglobitev, vdolbina: alarum Cat., femorum Aus.

vapor -ōris, m (iz indoev. kor. *u̯ēp-, *u̯p- pihati, puhteti (prim. kor. *keu̯ep- kaditi, kuhati, valoviti, kipeti); prim. skr. kúpyati (on) vre, se jezi, gr. καπνός dim, lat. vapidus, vappa, vapiō, sl. kipeti, lit. kvãpas puh, dih, duh, dah, vonj, zadah, let. kùpêt kaditi se)

1. sopuh, hlap, izhlapek, izhlapina, para, sopara, soparica, izpara, izparina, izparica: Lucr., Sen. ph., Aug. idr., vis vaporis O., aquarum quasi vapor quidam aër habendus est Ci., stellae terrae vaporibus aluntur Ci., formidare nocturnos vapores H.; occ. dim, čad, saje: Stat., Sen. tr., volat vapor ater ad auras V., non stultus vapor O. (od kadila).

2. meton. sopara, soparica, toplota, gorkota, vročina, pripeka: Acc. ap. Non., Pac. ap. Varr., Col., Plin., Ap., Val. Fl. idr., solis Cu., Lucr., findit vaporibus arva Phoebus O., tantus siderum vapor H., locus vaporis plenus L., terra semen tepefactum vapore suo diffundit Ci.; occ. ogenj: Hier. idr., lentus carinas ēst (pokončuje) vapor V., tactae vaporibus herbae O., restinctus vapor H.; metaf.: pectus insanum vapor amorque (ἓν διὰ δυοῖν) torret Sen. tr. žar ljubezni. — Star. soobl. vapōs -ōris, m: Acc. ap. Non., Lucr., Q.

vāpulō -āre -āvī -ātūrus (iz indoev. kor. *u̯ap-, *u̯āb-, *up-, *ub- klicati, vpiti; got. wōpjan kričati, klicati, stvnem. wuof stok, tožba, wuofan, wuofen klicati, zožiti, stokati, sl. vpiti, let. ūpêt, upuôt kričati, ang. to weep jokati)

1. (pre)tepen biti, dobi(va)ti udarce, preje(ma)ti udarce: Pl., Ter., Varr., Lucr., Sen. rh., Sen. ph., Icti. idr., testis in reum rogatus, an ab reo fustibus vapulasset Q., non ego, sed tenuis vapulat umbra mea Pr., turris pluvio vapulat austro Sen. tr. jug tepe stolp, jug se zaganja v stolp; kot izraz jeze ali grožnje: vapula Pl., Ter. ali vapulet, vapulare te (eum) iubeo Pl. tepen bodi (ti, on)! = da bi te (ga) plent!, da te (ga) šent opali! = da bi jih „fasal“!.

2. metaf.
a) biti poražen, biti premagan: septimam legionem vapulasse Caelius in Ci. ep.
b) biti obrekovan (opravljan, obiran), biti predmet govoric, biti napadan, biti šikaniran: cum se omnium sermonibus sentiet vapulare Ci. ep.
c) doživljati udarce, iti v nič, iti po zlu, biti uničen (uničevan), biti ugonabljen (ugonabljan): Sen. ph., vapulat peculium Pl., sub Veneris regno vapulo Pl. trpim muke.

vena -ae, f (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda; morda iz *g*—ens-nā, sor. z lit. gýsla, let. dzîsla = sl. žila (iz *g*—hiHslo-)) žila

1. (v pravem pomenu) žila dovodnica, véna: Lucr., Sen. ph. idr., venae et arteriae micare non desinunt Ci., venam incīdere Ci., Cels. pustiti (puščati), ferire pedis venam V. na nogi puščati, venam (venas) aperire, abrumpere, exsolvere, abscindere, interscindere T. ali solvere Col. ali secare Suet. ali incidere venam alicui Ci.; tudi venas incisas aperire T. ali pertundere venam mediam Iuv. prerezati žilo (žile), (iz)pustiti komu kri; (o samomorilcih) prerezati si žilo (žile), (iz)pustiti si kri.

2. (v „nepravem“ pomenu) žila odvodnica, žila utripalnica, artêrija, starejše ciplja: venae saliunt O. utripljejo, venae trepidae O. utripajoče, si cui venae sic moventur (utripljejo, bijejo), is habet febrim Ci., venae non aequalibus intervallis moventur Cels. utripanje je neredno (nestanovitno), utrip je nereden (nestanoviten), pulsus venae (venarum) Plin., Cels. utrip, utripanje = pl. venae: medici signa habent ex venis Ci., venae conciderunt Cels. utrip (utripanje) zastaja, venae fugientes O. zastajajoč utrip, zastajajoče utripanje, venas tentare O., Q., Suet. ali tangere Pers. (p)otipati žilo, poskusiti, kako žila bije, pomeriti utrip, preveriti utrip. Po mnenju starodavnikov naj bi se po teh žilah prenašali hrana, pijača in strupi, obenem pa naj bi bile tudi center življenjske moči: inflatus venas Iaccho V., vinum manat (gre, prehaja) in venas H., deficient inopem venae te, ni cibus atque ingens accedit stomacho fultura ruenti H., ut solet infuso vena redire mero O., vino fulcire ali reficere venas cadentes Sen. ph. pojemajoče žile = pojemajočo življenjsko silo (moč).

3. metaf.
a) konkr. α) vodna žila: Mart. idr., fecundae vena aquae O., venae aquarum Cu., venae fontis Hirt., O.; pesn. pren.: oculos lacrumarum vena refugit Lucan. očem je usahnil vir solza. β) kovinska ali rudna žila: Sen. ph., Iuv. idr., aeris, argenti, auri venae Ci., semen veteris venae O. zrna stare zlate žile (o zlatem pesku); meton. = kovina: venae peioris aevum O. γ) žilasta proga ali črta, žila v kamnu ali lesu: Stat., Plin. idr., venae marmoris O., quae modo vena fuit, sub eodem nomine mansit O. δ) drevesna žila, ki vsebuje drevesni sok, starejše sočnica: Ci., si vim ferri adhibeas, pavent venae (sc. balsami) T. ε) vrsta dreves na vrtu: venae arearum Plin. ζ) moško spolovilo, penis: Pers., Mart. η) sečevod, sečni prehod: Cels. ϑ) znojnica, znojna žleza, pótnica, potna luknjica: Vitr.
b) abstr. α) žila, žilica (prim. sl. „pevska žil(ic)a“, „tatinska žil(ic)a“), dar, nadarjenost, talent, talentiranost: benigna ingenii vena H., tenuis et angusta ingenii vena Q., studium sine divite venā H., vena publica (sc. vatis) Iuv. β) v pl. notranjost, notrina, jedro, srce, srčika, mozeg, kri: periculum inclusum in venis rei publicae Ci., venae cuiusque generis, aetatis, ordinis Ci. najbolj notranje bistvo, semina flammae abstrusa in venis silicis V., vulnus alit venis V.

vēr, vēris, n (iz indoev. subst. *u̯esr, *u̯esr̥ (*u̯osr̥), gen. *u̯esn(e)s pomlad; prim. skr. vasantáḥ pomlad, gr. ἔαρ [dor. Ƒῆρ, jon. ἦρ] pomlad (gen. at. ἦρ-ος, pri Hom. ἔαρος), ἐαρινός pomladni, pomladanski, lat. vērnus, vernālis, vernifer, sl. vesna pomlad, got. uisonna pomlad, lit. vãsara, vasarà poletje, let. vasara poletje)

1. pomlad, vígred, vesna: Sen. ph., Amm. idr., cum rosam viderat, tum incipere ver arbitrabatur Ci., hieme et vere Plin. iun., per ver Ca. ali per omne ver Suet. vso pomlad, primo vere Ca., L., H. ali vere primo Plin. ali ineunte vere Ci. ali (pesn.) vere novo V., O. ali pubescente vere Amm. = principio veris S. fr. ali initio veris Suet., donec ver adulesceret T. do polne pomladi, vere adulto Amm. še preden je pomlad popolnoma nastopila; preg.: vere prius flores, aestu numerabis aristas O. (o čem nemogočem); pooseb. Vēr Vêr = Pomladnik ali Pomlad(nica) bog ali boginja pomladi: Ver cinctum florente coronā O.

2. metaf. pomlad življenja, mladost: ver breve aetatis O., ineundum cum aetas florida ver ageret Cat.

3. metaf. vse, kar raste spomladi, pomladni pridelki: breve ver populantur apes Mart. cvetlice; poseb. ver sacrum daritev pomladnih prvin, daritev pomladnih prvorojencev, prvinska daritev živali in ljudi, ki so jo božanstvu obljubili v času hude stiske; pozneje so darovali le živali, ljudi, rojene tako pomlad, pa so, ko so odrasli, pošiljali kot naseljence v tujino): ver sacrum vovere, facere L., ver sacrum videri pecus, quod natum esset inter Kalendas Martias et pridie Kalendas Maias L.

Opomba: Nenavadni abl. sg. vērī: Col. (poet).

verbēna -ae, f (iz *u̯erbes-nā; indoev. baza *u̯er-b- vrteti, viti, upogibati iz kor. *u̯er- vrteti, viti, zviti, zaviti, upogibati; sor. z verber[a] šiba, bič, bičanje, šibanje verberāre (osnovni pomen te skupine je menda „šiba (za pletenje)“); prim. gr. ῥάβδος šiba, prot, palica, ῥαπίς šiba, prot, ῥάμνος trnov grm, ῥαφή šiv, ῥαφίς šivanka, sl. vrba, let. verpiù (s)presti, let. virbs, virbens količek, virba drog, stvnem. rëba trta, vitica, poganjek = nem. Rebe trta; morda tudi lat. urbs = „pletena ograja“) veja; nav. pl. verbēnae -ārum, f zeleneče veje, mlado vejevje, svete vejice, sveto zeleničje (mladičje) lovorik, mirt, oljke, cipres idr. dreves za okraševanje, opletanje in bogoslužno rabo): Pl., Ter., O., Cu., Plin., Suet., Serv. idr., verbenā tempora vincti V.; pl.: ara castis vincta verbenis H.; poseb. znamenje pomoči prosečih svečenikov, zlasti fecialov kot poslancev: V., H., Plin. idr., mihi praesto fuerunt sacerdotes cum infulis ac verbenis Ci., patrem patratum fecit verbenā caput tangens L.; pri Cels. so verbenae razred rastlin, ki delujejo adstringentno in hladilno.

vergō -ere, pf. versī (O.) (indoev. baza *u̯er-(e)g-, *u̯er-g̑h-,*u̯eregu̯- upogibati, sukati, vrteti, viti, ožiti, stiskati; prim. skr. vr̥ṇákti, várjati (on) obrača, suče, vrti, vr̥jináḥ ukrivljen, napačen, intrigantski, vr̥ṇṓti zagrnjen, pokrit, obdan, zavarovan, vr̥ajáḥ ograda, vr̥jánam dvorišče, lit. veržiù tkati, zadrgovati, stiskati, ožiti, let. werst obračati, vrteti, sl. vrzel, stvnem. wurgjan, wurgen = nem. würgen stiskati, daviti, stvnem. rȩnken, nem. verrenken, Ranke, Ränke, stvnem. ringan = nem. ringen)

I. intr.

1. nagniti (nagibati) se, nagnjen biti, (z)nižati (zniževati) se: tectum vergit in tectum inferioris porticūs Ci., omnibus eius (sc. terrae) partibus in medium vergentibus Ci., collis declivis ad flumen vergebat C., ab oppido declivis locus (reber) vergebat in longitudinem CCCC passuum C.

2. occ. obrnjen biti kam, ležati, razprostirati se: Mel. idr., ad (in) meridiem L., in occidentem L., ad occidentem Cu., ad septemtriones C., ad solem cadentem V., angulus muri erat in planiorem vallem vergens L. je molel.

3. metaf.
a) časovno nagibati se, naklanjati se k čemu, bližati se čemu (poseb. koncu), pojemati, končevati se: Amm. idr., nox vergit ad lucem Cu., anni vergentes in senium Lucan., suam aetatem vergere T., vergente iam senectā T., vergente autumno T., vergente iam die Suet., T., vergens annis femina T. v leta idoča, starajoča se.
b) (po mišljenju, duhu) nagniti (nagibati) se, nagnjen biti k čemu: si ad voluptates vergit Sen. ph.
c) α) (po podobnih lastnostih, podobnem stanju) nagibati se k čemu, bližati se čemu, približati (približevati) se čemu: aegri vergentes in lethargum Plin. β) (o barvah) nagibati se, vleči kam, na kaj: color languidus in candidum vergens Plin., aes suo colore in iecinoris imaginem vergens Plin.
d) biti obrnjen kam: nisi Bruti auxilium ad Italiam vergere quam ad Asiam maluissemus Ci.
e) pripasti (pripadati) komu: Druso extincto illuc (njemu, tj. Tiberiju) cuncta vergere T. —

II. trans.

1. vsuti (vsipati), usuti (usipati), vli(va)ti, uli(va)ti: in gelidos versit amoma sinus O., sibi venenum Lucr.; metaf.: spumantes mero paterae verguntur Cl.

2. nagibati kam, med. nagibati se, obračati se, usmeriti (usmerjati) se: in terras … solis vergitur ardor Lucr., polus aversi calidus quā vergitur Austri Lucan.

verrēs -is, m (iz *versēs; indoev. kor. *u̯ers namakati, škropiti označuje moška bitja, enako kot indoev. kor. *ers- [gl. rōs] in skr. ukṣáti škropi : ukṣán- bik; prim. skr. varṣam, varṣaḥ dež, vár̥ṣati dežuje, vr̥ṣaḥ, vr̥ṣa-bháḥ bik, vr̥ṣniḥ moški, oven, vr̥ṣan- samec, mož, žrebec, gr. ἕρση (ἔρση) = ἐέρση Hom. = dor. ἔρσα = kretsko ἄερσα rosa, ἄρρην, [Ƒάρρην], ἄρσην, ἔρσην moški, let. versis vol, govedo) merjasec, tudi prašič: Varr., H., Col., Ph.; metaf. zaničlj. o človeku: Pl. Kot nom. propr. C. Cornelius Verres Gaj Kornelij Ver, zloglasni propretor na Siciliji v letih 73—71, ki ga je Cicero(n) tožil zaradi izsiljevanja; še preden je bil obsojen, je prostovoljno odšel v pregnanstvo, kjer je umrl l. 43: Ci.; v besedni igri: in labores Herculis hunc „verrem“ non minus quam illum aprum Erymanthium referri oportere Ci. Od tod adj.
a) Verrius 3 Vêrov: lex Ci.; subst. Verria -ōrum, n (sc. sollemnia) Verova slovesnost, ki jo je Ver sam ukazal prirediti na Siciliji sebi v čast: Ci.
b) Verrīnus 3 Vêrov: ius Ci. = Verovo pravo, pa tudi = prašičja juha, cauda (gl. to besedo) Ci.; subst. Verrīnae -ārum, f (sc. actiones) Ciceronovi sodni govori proti Veru: Prisc., M.

Opomba: Nom. sg. verris: Varr.

verrūca -ae, f (iz *u̯ersūca; indoev. baza *u̯ers-, *u̯r̥s dvignjeno (mesto ali prostor) iz kor. *u̯er- dvigati, (po)vzdigniti; prim. skr. várṣman- višina, vrh, sl. vrh, lit. viršùs zgornje, vrh, let. vìrsus vrh, stvnem. werna = nem. Werre ječmenasta sokrvična bula v veki, stvnem. warza = nem. Warze bradavica)

1. izrastek
a) na človeškem telesu, bradavica, verúka: Plin.; pren. hibica, napakica, majhna pomanjkljivost (naspr. tuber = velika hiba): qui ne tuberibus propriis offendat amicum postulat, ignoscet verrucis illius H.
b) na draguljih: Plin.

2. metaf. (zemeljska) grba, nizek grič, vzpetina; hiperbola o neki vzpetini: Ca. ap. Gell.

Vesta -ae, f (gr. ἑστία [iz *Ƒεστία] domače ognjišče, Ἑστία Hestija (boginja); indoev. kor. *u̯es svetiti, goreti (prej so besedo izpeljevali iz kor *u̯es- muditi se, (pre)bivati; prim. skr. vásati (on) prebiva, mudi se, vā́stuḥ bivališče, hiša, gr. ἄστυ, got. wisan biti, muditi se, stvnem. wësan biti, nem. gewesen)

1. (domače) ognjišče, ognjiščni ogenj: ter liquido ardentem perfudit nectare Vestam V., renovata focis et paupere Vesta lumina Sil.

2. pooseb. Vésta, po grškem mitološkem izročilu hči Kronosa in Ree, po rimskem mitološkem izročilu pa hči Saturna in Ops (Ops), Jupitrova sestra. V Rimu zelo čaščena Vesta je bila boginja domačega ognjišča in ognjiščnega ognja, domačnosti in čistega družinskega življenja. V njenem okroglem svetišču na jugovzhodnem delu rimskega Foruma ob stari kraljevi hiši (regia) so za njeno bogoslužje skrbele device vestalke (gl. spodaj) pod budnim nadzorom najvišjega svečenika (pontifex maximus), ki je stanoval v kraljevi hiši. Najpomembnejša naloga vestalk je bila skrb za večni ogenj na državnem ognjišču Vestinega svetišča. Ta ogenj, ki so ga obnovili vsako leto 1. marca, je bil tako rekoč podoba boginje (ker v njenem svetišču ni bilo nobenega kipa). Če je ogenj ugasnil, je bilo to zlovešče znamenje za državo; vestalko, ki je bila kriva, da je ugasnil, je pontifex maximus prebičal: Ci., L., V., Plin., Macr., Vestae sacerdos (= pontifex maximus) O. (o Cezarju), Iliaca ali Troica Vesta O. (ker je baje njeno bogoslužje prišlo iz Ilija (Troje) v Italijo z Enejem); elipt.: ad Vestae (sc. aedem) L., H., a Vestae (sc. aede) Ci. ep. Pozneje so Vesto istovetili z drugimi božanstvi, poseb. z boginjo zemlje (Terra = Cybele, Rhea): Serv., Vesta eadem, quae Terra O.; meton. Véstino svetišče: Vesta arsit O. — Od tod adj. Vestālis -e Vésti posvečen, Véstin: sacra Vestalia O. ali subst. samo Vestālia -ium, n: Varr. vestálije, Véstin praznik, ki so ga obhajali 9. junija; foci (ogenj), ara Lucan., cohors Lucan. vestalk, virgo Vestalis Ci., L. idr. ali subst. samo Vestālis -is, f (L., O., Plin., Val. Max.) Véstina devica, Véstina svečenica, devica vestálka, vestálka. Za vestalke (sprva so bile štiri, pozneje jih je bilo šest) je izbral (nav.) pontifex maximus od šest do deset let stare deklice; te so morale zavezane devištvu vztrajati v svečeniški službi celih 30 let: deset let so se učile, deset let so opravljale bogoslužje, deset let pa so poučevale mlajše vestalke: (sc. Numitor) fratris filiae Reae Silviae per speciem honoris, cum Vestalem eam legisset, perpetua virginitate spem partus adimit L., virginem Vestalem ali samo virginem capere Gell., defunctaque virgo Vestalis Laelia, in cuius locum Cornelia … capta est T., virgo Vestalis maxima (najstarejša) Suet., Cornelia Vestalium vetustissima T. šele po 30 letih službe se je smela vestalka vrniti v domačo hišo in se poročiti, a to se je zgodilo zelo redko. če je vestalka prelomila obljubo čistosti, je zagrešila incestum; za kazen so jo živo zakopali na „zločinskem polju“ (campus sceleratus). Vestine svečenice so Rimljani zelo spoštovali; pesn.: Vestales oculi O. oči, kakršne se spodobijo za vestalko = sramežljive oči.

veterānus 3 (vetus)

1. star, mnogoleten, dolgoleten, starejše starolèt, staroléten: Dig. idr., boves Varr., hostis L. prastari sovražnik, pecus, gallinae, vinea, vites Col., vina Sen. ph.

2. klas. le o vojakih: miles veteranus (naspr. tiro) Sen. ph. veterán, star vojak, doslužen vojak, izkušen vojak; nav. v pl. milites veterani ali subst. samo veterāni -ōrum, m veteráni, stari vojaki, dosluženi vojaki, izkušeni vojaki, dosluženci, veteráni. V času republike je moral Rimljan služiti vojaški rok celih 25 let, od Avgusta naprej 20 let; kdor je služil dlje, je sodil med veterane: firmissimus exercitus ex invicto genere veteranorum militum Ci., eos … veteranos, qui pro re publica arma ceperunt … hodieque rem publicam defendunt … , non teneri solum, sed etiam commodis augere debeo Ci., veterani omnes et periti belli erant L., veterani pristinae virtutis memores acriter instare T.; od tod legio veterana L., legiones veteranae C. ali exercitus veteranus Ci., L. sestavljen(a) iz veteranov (dosluženih vojakov, doslužencev); metaf.: veteranus consilio Ambr.

vēxillārius -iī, m (vēxillum)

1. praporščak, zastavonosec, zastavonoša, zastavnik: L., T.; metaf. načelnik, vodja razbojniške čete: sublimis ille vexillarius noster Lamachus Ap.

2. pl. vēxilāriī -ōrum, m veksilárijci (= praporniki)
a) pod enim praporjem združen oddelek stalne vojske, (praporni) odred, odposlan s posebno, le začasno nalogo: ut vexillarios e legionibus ducemque deligerent T.
b) v času cesarjev so vexillarii ali natančneje vexilla veteranorum oddelek veteranov, ki so doslužili 20 oz. 16 let vojaške službe, vendar iz nje še niso bili odpuščeni, ampak le poslani na začasni dopust = veterani veksilárijci, veterani praporniki, veterani dopustniki, ki so bili tudi nekaki rezervisti (prihranjenci), rezervne enote: Veg., Vell. idr., tris praetorias cohortes et mille vexillarios … veterano exercitui obicere T., legio sexta et tredecim vexillariorum milia sequebantur T.

vībīx -īcis, f (sor. z vibrāre; prim. let. wībele proga, maroga, wīle šiv, proga, brazgotina) proga (od udarca), maroga, progasta podplutba, modrica, oteklina, brazgotina (od udarcev), starejše krotovíca: Ca. ap. Non., Pl. ap. Varr., Fest., Prisc., insignitas iniurias, plagas, verbera, vibices, eos dolores atque carnificinas per dedecus Ca. ap. Gell, si puteal multa cautus vibice flagellas Pers., verberum vulnera atque vibices pellibus ovium recentibus inpositis obliterantur Plin., quale[s] illic homunculi vibicibus livid[in]is totam cutem depicti Ap., erubescit apud eos, si qui non infitiando tributa plurimas in corpore vibices ostendat Amm.; pren.: introspice ulcera et vibices animae eius Ambr. — Soobl. vībex -īcis: Prisc. (z obema obl.), Adamantius Martyrius ap. Cass.

vīcēnārius 3 (vīcēnī) dvajset vsebujoč (imajoč), dvajseten, dvajsetiški: lex quina vicenaria (quinavicenaria, quinivicenaria) Pl. = Pletorijev (Plajtorijev) zakon (lex Plaetoria; kdaj je bil sprejet, se ne ve natančno), ki je še ne 25 let stare Rimljane ščitil pred oderuštvom s tem, da jim je prepovedoval izposojo denarja, fistula Vitr., Front. cev iz 20 palcev široke pločevine; subst. vīcēnārius -iī, m dvajsetletnik: Arn.

vĭcia¹ -ae, f (indoev. kor. *u̯ei-q- [domnevno razširjena iz kor. *u̯ei(ā x)-] upogniti (upogibati), sločiti, viti; prim. skr. vī́ciḥ prevara, zavajanje, zapeljanje [osnovni pomen: „upogibanje“, „gib“], lat. vincīre, viēō, vītis, vitium, vītō, let. wīkt postati prožen (gibek), usločiti se, wīkne vitica) bot. grášica: Ca., Varr., V., O., Col., Plin.

vīcus -ī, m (iz *u̯oik̑os, indoev. kor. *u̯īk-; prim. skr. vēśáḥ hiša, viṭ, víś- hiša, bivališče, vēśāḥ sosed, veśman hiša, bivališče, umbr. vocu-com, acc. vuku, vuku-kum, lat. vīcīnus, lat. vīlla [iz *vīcsla], gr. οἶκος [iz Ƒοῖκος] hiša, οἰκία hiša, οἰκέω stanujem, οἴκαδε domov, sl. vas, lit. viẽšpat(i)s gospodar, let. wêsis, vìesis gost, got. weihs = stvnem. wich vas, nem. Weichbild obrobje, obmestje)

1. podeželski dvorec, podeželsko (vaško, kmečko) posestvo, kmetija, domačija, zunanje obzidje, ograda: ad me scribis te vicum vendituram Ci. ep., quid vici prosunt aut horrea? H.

2. sinekdoha vas, naselje, zaselek, selišče (starejše selo), trg: maritimus vicus L., exurere vicos Ci., oppida … , vicos … , reliqua privata aedificia incendunt C., iura dare per pagos vicosque T.

3. meton. mestni (pre)del, mestni okraj, mestna četrt, vrsta hiš, cesta, ulica: O., Petr., Iuv., Suet., Veg. idr., nullum in urbe vicum … esse dicebant in quo non Miloni conducta esset domus Ci., vicos plateasque inaedificat C., deferar in vicum vendentem tus et odores (= Velabrum) H., dimensis vicorum ordinibus et latis viarum spatiis T., vicus Cyprius, Tuscus, Iugarius, sceleratus L. (imena cest v Rimu; gl. ustrezne adj.), magistri vicorum L. ulični predstojniki.

vigeō -ēre -uī (prim. vegeō, vegetus)

1. imeti življenjsko moč, (telesno in duševno) biti pri močeh, biti pri polni moči, biti čil, biti čvrst, biti krepek (krepak), biti močen (močan), biti okreten, biti trden, biti živahen, živeti (in gibati se): Lucr., Sen. tr., Q., Aug., Amm. idr., quod viget, caeleste est Ci., Romani vigentes corporibus (naspr. fessi) L., Alpes vobis integris ac vigentibus transitae L., vigent in corpore vires O., (sc. sanguis), quo vivimus vigemusque L., viget aetas, animus valet S. smo v cvetu let, smo v najboljši dobi, cum corporibus vigere et deflorescere animos L., sive occiderit animus sive vigeat Ci., nos animo … vigemus Ci. ep. srce mi še ni upadlo, alii autem tum maxime mentes sapientium ac fortium virorum, cum ex corpore excessissent, sentire ac vigere? Ci., vigebat in pectore L. bil je živahnega duha, qui memoriā vigent Ci. ki imajo dober spomin, ki pomnijo, cuius memoria vigebit Sen. ph., vigui rege Persarum beatior H. živel sem; pesn.: (sc. Fama) mobilitate viget V. njena moč je v gibčnosti.

2. metaf. cveteti, cvesti, imeti veliko moč (veljavo), biti v čislih, sloveti, uživati sloves (ugled), biti ugleden, veliko veljati, sloveti: Naev. ap. Gell., Caelius in Ci. ep., Col., Q., Val. Fl. idr., vigebant studia rei militaris Ci., in pace iacēre quam in bello vigere maluit Ci., quem (sc. Philonem) in Academia maxime vigere audio Ci., Lacedaemonius Leonidas, Thebanus Epaminondas viget Ci. se bleščita v njihovih govorih, multa saecula viguit Pythagoreorum nomen Ci., qui ante victores (kot zmagovalci) viguerant N., dum (sc. Palamedes) regum conciliis (v kraljevskem zboru) vigebat V., magnae viguere Mycenae O., iuvenum ritu florent modo nata vigentque H., summo in honore vigere Lucr. največ veljati; z abl.: qui summis honoribus et multa eloquentia viguerant T., auctoritate (opibus) vigere apud aliquem T., laudis vigeat certamine miles Tib.; occ. (o šegah, nazorih idr.) biti v navadi, gospodovati, biti na vrhu (vrhuncu), vrhovati: audacia, largitio, avaritia vigebant S., ubi acris invidia atque vigent ubi crimina H.