Franja

Canastraeum Pallēnsēs prōmunturium (Κάναστρον) Kanastrski rt na Paleni: L., Mel., Plin.

candidātōrius 3 (candidātus) nanašajoč se na potegovalca za službo, kandidatski: munus Ci. ep.

canthēriātus 3 (canthērius) na brajde (= na kole s prečnicami) privezan: vites Col. brajde.

capitālis -e (caput)

1.
a) (o rečeh) pri čemer gre komu za glavo, zaglaven, smrten: Icti., periculum Pl. smrtna nevarnost, facinora Caecil. ap. Ci. dejanja, ki se kaznujejo s smrtjo, flagitia Ter., res capitalis Ca. fr., Ci., L., Q.; v pl.: S., Cu., rerum capitalium quaestiones Ci. pri katerih gre za življenje in smrt, c. crimen Ci., c. fraus Ci., noxa L., poena L., Suet., supplicium Cu., Suet., causae, iudicia Q., tres viri capitales Ci. ali triumviri capitales L. trije možje višji jetničarji (gl. triumvir). Od tod subst. capital, poklas. in redkeje tudi v popolni obl. capitāle -ālis, n smrtne kazni vreden zločin, zločin, ki se kaznuje s smrtjo, smrtni zločin: capital facere Pl. umor zagrešiti, capital admittere gladio Dig., capital est facinus, quod capitis poenā luitur P. F.; pogosto v zvezah: capital est, si (nisi)... Ci., Iust. ali z inf.: Luc. ap. Non., L., Cu. idr., tudi capitale est z inf.: Q., capitale fuisse, cum... T., capital exsistit z inf.: Val. Max., capital facere z inf.: Plin. šteti kaj za glavni zločin; v pl. capitālia -ium, n: Suet., capitalia audere L., vindicare Ci.
b) (o osebah) smrtnega zločina kriv: c. homo Ci., capitalis, qui id unum, quod omnium sceleratissimum fuerit, exceperit Ci., hoc erat etiam capitalior, quod idem pecunias... faenori dabat Ci. (namiguje na capita = glavnice).

2. pren. smrtno nevaren, smrten, smrtonosen, poguben: inimicus, hostis, odium, oratio Ci., capitalem et pestiferum reditum timere Ci., nulla capitalior pestis Ci.

3. glaven, poglaviten, izvrsten, odličen: Siculus ille capitalis (Philistus) Ci. ep. glavni pisec, capitale vocamus ingenium sollers O. — Adv. capitāliter

1. na življenje in smrt, smrtno: lacessere Plin. iun., odisse Amm., saevire Cass.

2. (v kazenskopravnem pomenu) tako, da gre za svobodo ali glavo: Cod. Th., c. animadvertere in militem Veg. vojaka s smrtjo kaznovati.

captātor -ōris, m (captāre)

1. hlastač; tisti, ki hrepeni, koprni po čem, se poganja, stremljivec za čim: lucri Sen. ph., frumentarii pretii ali samo pretii Ambr. kdor žitu navije ceno, žitni oderuh, aurae popularis L. ki se žene za naklonjenostjo ljudstva.

2. occ.
a) lovec na dediščino: Petr., Iuv., captator... Nasica H.
b) zapeljivec, zvodnik: Prud.

captātōrius 3 (captātor)

1. nanašajoč se na lov na dediščino: institutio (heredis) c. Icti. postavitev koga za dediča s pogojem, da tudi on stori enako, tako tudi scripturae c. Icti.

2. zapeljiv: hoc vafrum et captatorium Aug.

captō -āre -āvī -ātum (intens. glag. capere) skrbno, vneto za kaj grabiti, prijemati, po čem segati, hlastati, loviti, popadati kaj: captavi tua colla lacertis O., captare naribus auras V. po zraku hlastati, aquam hianti ore captantes H., captatus anhelitus oris O.; od tod pren.: c. sermonem Pl. ali sonitum aure L. prisluškovati; occ. loviti, prežati na koga, na kaj: laqueis feras V., leporem et gruem H., muscas Suet.; pesn.: captatam saepe... adspicit Hesperien O. dihtivo, zaželeno, iskano.

2. pren.
a) hlepeti, hrepeneti, koprneti po čem, želeti si česa, iskati kaj, gnati se za čim, poganjati se za kaj: c. assensionem, plausus Ci., occasionem Ci. čakati (ugodne) priložnosti, misericordiam Ci., solitudines Ci. poiskati, cenas divitum Petr., variis c. ominibus Suet. hoteti izvedeti; pesn.: prendique et prendere captans O., quid me dente captas laedere Ph. poskušaš.
b) (po)skušati koga ujeti, zase pridobiti, premamiti, prevarati: caute mihi captandum est cum illo Pl. (= captandus est ille), me impudicitiai captas Pl. dokazati mi hočeš nesramnost, te captare vult Ci., insidiis hostem c. L., gens captata (sc. ad foedus) Philippo L., verba c. Icti. sofistično razlagati, captabunt in animam iusti Vulg. bodo zalezovali duše pravičnikov.
c) zalezovati kaj, prežati na dediščino, dediščino loviti, nezakonito doseči nasledstvo: c. testamenta H., Sen. ph., hereditatem Ulp. (Dig.), aut captantur aut captant Petr. so ali zalezovani ali pa zalezujejo (dediščino), c. aliquem Mart., Iuv., Plin. iun. dediščino loviti pri kom. — Dep. soobl. captor -ārī: Aug.

cārārius -iī, m (iz κηρός, dor. καρός vosek) barvar na voščeno rumeno: Pl.

carchēsium -iī, n (gr. καρχήσιον)

1. vršelo, koš na jadrniku: Luc. et Cat. ap. Non., Macr., iam mālus insurgit, pinus... insigni(s) carchesio conspicua Ap., summi carchesia māli Lucan., alti carchesia māli Cinna ap. Isid.

2. pren.
a) posoda za pitje, kupa, podobna vršelu, stisnjena na sredini in z ročajema, ki segata od dna prek vrha posode: L. Andr. fr., Val. Fl., Sil., cape Maeonia carchesia Bacchi V., liquidi carchesia Bacchi O., c. lactis O.
b) stroj žerjav, žerjavov steber: Vitr.

cardiacus 3 (gr. καρδιακός iz καρδία želodčno ustje) želodčen: morbus Cels., Plin., Cael.; o živih bitjih na želodcu bolan: amicus Iuv., bos, equus P. Veg.; subst. cardiacus -ī, m: Ci., Sen. ph., Plin., non est cardiacus... hic aeger H.

carnificō -āre (carnifex) rabeljski posel opravljati na kom = na kosce (raz)sekati, razkosa(va)ti, poseb. glavo (od)sekati, obglaviti (obglavljati): Sis. ap. Prisc., Tert., tribuni militum Graccho nuntiaverunt... carnificari iacentes (padli) L. — Dep. soobl. carnificor -ārī: Prisc.

carptim, adv. (carpere)

1. po kosu, po koscih, kosoma, pomalem, v glavnih delih, del za delom: res gestas populi Romani carptim perscribere S., c. divisi agri Suet. na kose razdeljena.

2. na več mestih, ponavljaje, večkrat: c. hostem lacessere L., c. aggrediendo L.

3. ne naenkrat, tu in tam, posamič: convenirent seu carptim partes, seu universi mallent L., dimissi c. ac singuli T.

carroballista -ae, f (carrus in ballista) na vozu ležeča balista (metalnica): Veg.

Carseolī -ōrum, m Karzeoli, ekvovsko gorsko mestece v Laciju severovzhodno od Tibura: L., O., Vell. Od tod adj. Carseolānus 3 karzeolski, iz Karzeolov: O., Col.; subst. neutr.: in Carseolānō na Karzeolskem: Plin. Carseolānī -ōrum, m Karzeolci, preb. Karzeolov: Plin.

casārius 3 (casa) kočen, bajtarski, le kot subst.

1. casārius -iī, m kočar, bajtar, hlapec na pristavi: Cod. th.

2. casāria -ae, f čuvarka koče, kočarka: P. F.

Casīnum -ī, n Kazin, mesto v Laciju ob reki Kazinu (Casīnus) s trdnjavo. Na njenem mestu stoji danes sloviti samostan Monte Casino: L., Sil. Od tod adj.

1. Casīnās -ātis kazinski, iz Kazina: Luc. fr., fundus Ci., in agro Casinate Ca., in agro Casinati Ci.; subst.
a) in Casīnātī ali in Casīnātē na Kazinskem: Varr., Plin.
b) Casīnātēs -ium, m Kazinci, preb. Kazina: Ci.

2. Casīnus 3 kazinski: nymphisque habitata Casinis rura Sil. (pri nekaterih: Casini).

Castor -ŏris (star. tudi -ōris, dat. -ōrī itd.), acc. -orem, pesn. -ora, m (Κάστωρ) Kastor,

1. Tindarejev (ali Jupitrov) in Ledin sin, brat Poluk(s)a, Helene in Klitaimestre, sloviti krotilec konj. S svojim bratom je bil pomočnik mornarjev (Dioskura ali Dvojčka kot ozvezdje); njun praznik so obhajali 28. VI.: Varr., H., O., Cat., Pr. idr., Castor et Pollux Ci., aedes Castoris Ci. ali aedes Castoris et Pollucis Ci., Suet. Kastorjevo (in Poluk[s]ovo) svetišče na južni strani foruma med Julijevo baziliko in Vestinim svetiščem, ad Castoris (elipt., sc. aedem) Ci.; ob tem svetišču je bila zakladnica, od tod: ad Castoris quaerere Ci., ad vigilem ponendi Castora nummi Iuv.; pl. Castores Plin., Min., Tert., Arn. oba Kastorja = Dioskura, Kastor in Poluk(s), od tod alter Castor Stat.; kot krajevno ime: locus Castorum T. ali ad Castores Suet. Kastorjevo, kraj v gornji Italiji med Kremono in Bedriakom, kjer je bilo svetišče Kastorja in Poluk(s)a. Rimljani so prisegali (se zaklinjali) na Kastorja z izrazoma ēcastor ali mēcastor na Kastorja, pri Kastorju: Pl., Ter., Varr. ap. Gell. — Od tod adj. Castoreus 3 Kastorjev: manus Sen. tr.

2. Enejev tovariš: V.

3. vnuk kralja Dejotara, retor in zgodovinopisec, ki ga je ubil lastni ded: Ci.

4. Antonius Castor Antonij Kastor, gr. pisatelj del o rastlinstvu: Plin.

catēnārius 3 (catēna) verižen, na verigi: canis Sen. rh., Sen. ph., Petr. pes na verigi.

Caucasigena -ae, m (Caucasus in genere = gīgnere) na Kavkazu rojen: Sid.

caupō, vulg. cōpō, -ōnis, m

1. krčmar, gostilničar, birt: Pl., Sen. ph., Mart., Dig., coponem defraudare Varr. fr., copo de via Latina Ci., ad cauponem devertisse Ci., forum Appi differtum cauponibus H., malignus, perfidus caupo H.

2. pren. prodajalec na drobno: c. sapientiae et facundiae Tert.