Franja

Truentum -ī, n Truént, mesto na Picenskem ob reki Truent (reka se danes imenuje Tronto): Plin. — Od tod adj. Truentīnus 3 truéntski, truentínski: Castrum (= Truentum) Pompeius in Ci. ep., turres Sil.; subst. Truentīnī -ōrum, m Truentín(c)i, Truéntčani, preb. Truenta: Plin.

Tubantēs -um, m Tubánti, germansko pleme, ki je v Germanikovem času živelo ob južnem bregu reke Lippe: T.

tundō -ere, tutudī, tūsum in tūnsum (indoev. *steud- butati, tolči, razširjeno iz indoev. baze *(s)teu̯- tolči, suvati, biti, udarjati [prim. stuprum]; prim. skr. tundatē, tudáti buta, tolče, bode, tustaḥ, tūstam prah, delec, gr. Τυδεύς, Τυνδάρεως, lat. tudēs, tuditāre, tudicula, got. stautan = stvnem. stōzan = nem. stoßen, nem. stutzen z rogovi bosti, naenkrat obstati)

1. suniti (suvati), butniti (butati), udariti (udarjati), dregniti (dregati, drezati), (po)tolči, udrihniti (udrihati) po kom, čem, tolči s kladivom = kovati, biti, (pre)tepsti: Pl., Cat., Stat., Ap., Cl., Lact., Don. idr., pectora manu O., tunsae pectora (gr. acc.) palmis V., tundere pectus palo Lucr., corpus crebro ictu Lucr., converso bacillo oculos misero tundere vehementissime coepit Ci., iacenti latera tundere Ci., rostro iecur V. sekati, lapidem digito Lucr., tympana O., pede terram H. z nogo butati ob tla; abs.: ferrum non aptum tundendo Plin.; pesn.: gens tunditur Euro V. vzhodnik piha (buha) v rod, saxum tunditur fluctibus V. valovi se zaganjajo v skalo, valovi bičajo skalo, saxa Neptunus tundit salo H. obliva z morjem; preg.: eandem incudem tundere Ci. udarjati na isto nakovalo (naklo) = vedno goniti (početi, delati) eno in isto.

2. occ.
a) (s)tolči, (z)meti, (z)mleti, (raz)phati, (z)drobiti, (z)mečkati, (po)teptati, steptati, (po)mlatiti, zmlatiti: aes Plin., aliquid in farinam Plin., linum frangere tundereque Plin., tunsae fruges V. omlateni, tunsum allium Col., tusa herba, tusum marmor Plin., tunsa testa Vitr.
b) tolči s kladivom = s kovanjem upodobiti (upodabljati), (s)kovati: funditur, sculpitur, tunditur Iuppiter Aug.

3. metaf. z besedami koga nadlegovati, glušiti, drnjezgati: aures Pl., assiduis vocibus tunditur V.; absol.: tundendo effecit senex Ter. z mnogim pripovedovanjem in opominjanjem.

tūrificātus (thūrificātus) -ī, m (t(h)ūrificāre) = t(h)ūrificātor darovalec kadila, zažigalec kadila = malikovalec, kristjan, ki je ob preganjanju daroval malikom, da bi si rešil življenje: Cypr.

turrīcula -ae, f (demin. turris)

1. stolpič, oblegovalna naprava: exibat autem in altum et supra medium tectum fastigium non minus cubita duo, et supra extollebatur turricula III tabulatorum Vitr., supra caput eorum, qui continebant arietem, conlocatum erat pluteum turriculae similitudine ornatum Vitr.

2. metaf. stolpič, votel, lesen, znotraj z gredicami opremljen stolpič ob igralni deski (imenovan tudi pyrgus, gr. πύργος), skozi katerega so metali v kockalniku (fritillus posodica za metanje kock, kockalnik, vrtelka) stresane kocke, ki so po omenjenih gredicah padale na igralno desko: Mart.

3. stolpič kot golobnjak: Pall.

Tūtānus -ī, m (tūtārī) Tután, „Varuh“, „Zaščitnik“, ime božanstva, ki se v stiski kliče na pomoč: noctu Hannibalis cum fugavi exercitum Tutanus ob tutandum Romae nuncupor; hacpropter omnes qui laborant invocant Varr. ap. Non.

tūtor -ārī -ātus sum (intens. k tuērī)

1. varovati (koga česa, koga pred kom, čim), zavarovati (koga ali kaj pred kom ali čim), (za)ščititi, braniti, obvarovati (koga ali kaj pred kom ali čim), kriti, pokri(va)ti, starejše okovariti (okovarjati): H., Val. Max. idr., tueri domum Pl., V., ut aliquo praesidio caput et cervices tutetur Ci., urbem egregiis muris L., spem virtute S., tutandi causā fundi Varr., se vallo L., se homini tutandum committere Ph.; s praep.: se munimento adversus crescentem in dies multitudinem hostium L., adversus iniusta arma pio iustoque se bello L., sese contra imbelles regis copias T., ab irā Romanorum vestra tutari L., natura truncas arboresque cortice a frigoribus et calore tutata est Plin.; occ. (u)držati, obdržati, ohraniti (ohranjati): ob regnum tutandum arma capere S., aspice, Plautus quo pacto partes tutetur amantis ephebi H. kako se Plavt drži (uveljavlja) v vlogi … , kako Plavt izvaja (igra) vlogo …

2. (u)braniti se česa, (za)varovati se pred čim, otepsti (otepati) se česa, otres(a)ti se česa, odbi(ja)ti kaj, odvrniti (odvračati) kaj, skušati odvrniti (odvračati) kaj: pericula S., inopiam C.

Tyana -ōrum, n (Τύανα) Tíane (Tíana), mesto v Kapadokiji ob vznožju gore Tavros, rojstni kraj filozofa Apolonija: Plin., Amm. — Od tod

1. adj.
a) Tyaneus 3 iz Tían (Tíane) doma (izvirajoč, izhajajoč), tíanski: Apollonius Amm.
b) Tyanaeus (Thyanaeus) 3 iz Tían (Tíane) doma (izvirajoč, izhajajoč), tíanski, tianájski: Apollonius Vop.
c) Tyanēïus 3 tíanski, tianéjski: incola O.

2. Tianī (Thyanī) -ōrum, m Tían(c)i, preb. Tian (Tiane): Vop.

Tyba -ae, f Tíba, mesto ob sirski meji tostran Evfrata: Ci. ep.

tympanium -iī, n (gr. τυμπάνιον) timpánij = „timpanasti (pavkasti, bobn(ič)asti) biser“, na eni strani plosk, na drugi izbočen: Paul. (Dig.), quibus una tantum est facies et ab ea rotunditas, aversis planities, ob id tympania nominantur Plin.

Tyrrhēnus¹ (Tūrēnus, Turīnus) 3 (Τυῤῥηνός) tirénski, etrúr(ij)ski, etruščánski: H., Mel., Plin., Sil., Stat., Sen. tr., Val. Fl. idr., mare L., aequor V., gurges Lucan., corpora O. ali monstra O. = Etrurci, ki jih je Bakh spremenil v delfine, vincula pedum V., dux (= Mezentius) O.; meton. itál(ij)ski, rímski: pubes Sil. — Od tod

1. subst. Tyrrhēnus -ī, m
a) Tirénec, Etrúr(ij)ec, Etruščán: sanguine Tyrrheni (= Mezentii) V., Tyrrhenus inflabat ebur V. etrurski piskač; pl. Tyrrhēnī -ōrum in pesn. -ûm, m (Τυῤῥηνοί) Tirénci, Etrúr(ij)ci, Etruščáni, preb. Etrurije: V.
b) Tirénsko morje (pooseb.): Val. Fl.

2. subst. Tyrrhēnia -ae, f (Τυὀὀηνία) Tirénija, Etrúrija: O.

3. adj. Tyrrhēnicus 3 (Τυῤῥηνικός) tirénski, etrúr(ij)ski, etruščánski: Tarraco Aus. ob etrurskem morju ležeč (stoječ).

Ubiī -ōrum, m Úbijci, germansko pleme, ki je v Cezarjevem času naseljevalo področje ob desnem bregu Rena od reke Lahn v smeri proti današnjemu Kölnu; v Avgustovem času jih je M. Agripa preselil na levi breg Rena. Ker so bili Cezarju naklonjeni, so jih drugi Germani sovražili: C., T., Plin., Suet.; njihovo glavno mesto je bilo oppidum (civitas) Ubiorum T., pozneje (od l. 50 po Kr.) imenovano colonia Agrippina (zdaj Köln, starejše sl. Kolonija), ara Ubiorum T. (Agripi na čast na ubijskem ozemlju postavljeni žrtvenik, okrog katerega je nastal trg). — Od tod adj. Ubius 3 úbijski: mulier T.

Uliārus -ī, f Uliár, otok ob obali Galije v Akvitanskem zalivu (zdaj Oleron): Plin.

uls (star. ouls), soobl. ultis, praep. z acc. (prim. ollus = ille, ōlim) onstran, onkraj, na oni strani, na drugi strani (naspr. cis): et uls Tiberim et cis Tiberim Varr., Gell., cis Tiberim et ultis Tiberim Dig. Iz te praep. je nastala komp. obl. *ulter -tra -trum, ohranjena le v abl. sg. f in n ultrā in ultrō. —

C. ultrā

I. adv.

1. dalje, naprej: facultas u. procedendi Auct. b. Afr., u. neque curae neque gaudio locum esse S., u. quo progrediar, quam ut veri videam similia, non habeo Ci.; pesn.: quid u. provehor? V.

2. metaf.
a) (časovno) dalje, nadalje, naprej, v prihodnje, v bodoče: neque u. bellum dilatum est L., haud u. latebras quaerit V., usque ad Accium et u. Q., neque facturam u. T.; komparativna lastnost se kaže v zvezi s quam: non u. quam XXX in dies Cu., nec u. moratus, quam dum auxilia conciret T.
b) (glede na število in mero) dalje, več: nihil u. requiratis Ci., nullum u. periculum vererentur C., serviendum (sc. est) aut imperitandum; nam quid u.? S., quae moenia u. habetis? V. kako zavetje imate sicer še razen tega zidovja?; s quam: nihil u. motum, quam ut turmae ostenderentur L.
c) (komp. pomen je izginil) na ono stran, onstran, onkraj (naspr. citra): dextera nec citra mota nec u. O. ne na to, ne na ono stran, ne nazaj, ne naprej, cis Padum ultraque L. —

II. praep. z acc.

1. zaradi svojega komp. pomena izraža ultra pomikanje naprej čez (nad) kako določeno mejišče = dalje od, naprej od, on(o)stran, onkraj, na oni strani, na drugi strani, on(o)stran: pars citra, pars ultra Taurum est L., u. Silianam villam est villula sordida Ci., u. terminum vagor H.; pogosto (pren.) v nikalnih stavkih izraža, da meja ni bila prekoračena: nec u. minas processum est L., cum libertas non u. vocem excessisset L.; ker ima ultra komp. pomen, se povezuje z abl. mensurae: milibus passuum duobus u. eum C. za 2000 korakov naprej od njega, paulo u. eum locum castra transtulit C.; redkeje z acc. extensionis: nacti portum u. Lissum milia passuum tria C. Ultra se pogosto zapostavlja relativu, redkeje subst.: modus, quem ultra progredi non oportet Ci., fines, quas u. citraque nequit consistere rectum H., quae Euphratem ultra communierat T.

2. (časovno) dlje kot, več kot, čez, nad: u. biennium T., u. Socratem Q. čez Sokratovo dobo.

3. (o številu in meri) čez, nad, preko, več kot, bolj kot: u. eum numerum Auct. b. Alx., u. modum Q., u. legem H., u. fas trepidare H., si u. placitum laudarit V., vires u. sortemque senectae (sc. ferebat labores) V., laboris u. fidem (neverjetno) patiens Suet., u. opiniones omnium Iul. Val. —

B. ultrō, adv. (prim eō, quō)

1. na ono stran, na drugo stran, on(o)stran: u. istum a me Pl. ali u. istunc Pl. proč s tem človekom!, proč z njim!; tako tudi: u. te, amator! Pl.; večinoma v zvezi s citro sem in tja, z obeh strani: u. et citro cursare Ci., commeare u. ac citro Varr., u. citroque transcurrere L., u. citroque mitti C.; tudi asindet. ultro citro Ci., Suet.

2. metaf.
a) povrh(u), vrh(u) tega, poleg tega, celo: etiam me u. accusatum veniunt Ci., his lacrimis vitam damus et miserescimus u. V., morosum u. offendet garrulus H. še bolj (kot je že), vectigalia et u. tributa stalno kurialno besedilo pri L. carina in drugi izdatki iz državne blagajne.
b) sam od sebe, sam po sebi, po svoji volji, svojevoljno, rade volje, radovoljno, prostovoljno, iz lastnega vzgiba, brez vzroka, brez razloga, brez povoda: u. se offerre Ci., u. auxilia mittere S., u. nomina dare L., u. bellum inferre S., si quid petet, u. defer H., u. (povsem nepričakovano) regium insigne sumpsit T. — Ker se je komp. pomen besede izgubil, je nastal dvojni komp. ulterior -ius, adv. ulterius (acc. n.)

1. bolj na óni (drugi) strani ležeč (stoječ, nahajajoč se), on(o)stranski, onkrajen (naspr. citerior): Gallia Ci., Hispania Suet., pars urbis L., ripa V., Cu., Vell., portus Ci.; subst.: pons ulteriora (onostransko ozemlje) adnectit coloniae T.; occ. oddaljenejši, daljši: quis est ulterior? Ter. kdo stoji zadaj?, castella C., equitatus C. v večji razdalji postavljeno, inde abit ulterius O., ulterius (dalje, naprej) nihil est nisi frigus O.; subst.: cum a proximis impetrare non possent, ulteriores temptant C.

2. metaf.
a) (časovno) oddaljenejši (bolj oddaljen), nadaljnji, kot adv. dalje, dlje, več: ulterius ne tende odiis V., haud ulterius tulit O.; pesn.: pudor est ulteriora (kar še sledi) loqui O., ulteriora pudet docuisse O.
b) occ. pretekel, daven, minul: ulteriora (preteklo, davno) mirari, praesentia sequi T.
c) (o stopnji) kaj presegajoč, višji, hujši, več, bolj: semper iuventis ulteriora petit O., rogabat ulterius iusto O., quid ulterius timendum foret? L. — Superl., tvorjen naravnost iz uls, je ultimus 3 „najbolj onostranski“, „najbolj on(o)krajen“

1. (krajevno) najoddaljenejši (najbolj oddaljen), skrajnji, skrajen, najskrajnejši, zadnji (naspr. citimus): luna, quae ultima a caelo (= proti zemlji) est Ci.
a) atrib.: ultimae terrae Ci., N., gentes Ci., orae Pl., Ci., tellus O., ultimis urbis partibus L., praeponens ultima (sc. verba) primis H.; subst. m.: recessum primi ultimis non dabant C. prvi zadnjim; subst. n.: caelum, quod ultimum mundi est Ci. najskrajnejši del, stagni ultima O. meje, ultima signant V. cilj.
b) partitivno = ultima pars (alicuius rei): ultima prona via est O. zadnji del poti, in ultimam provinciam Ci., u. tellus O. rob zemlje, in ultimis aedibus Ter. v najoddaljenejšem delu hiše; tako tudi: in ultimā plateā Pl., in primis finibus tibi se praesto fuisse dicit usque ad ultimos prosecutum Ci. od vstopa na ozemlje do izstopa.

2. metaf.
a) (časovno) najdavnejši, najstarejši, najstarodavnejši, najskrajnejši (naspr. primus): multa ab ultimā antiquitate repetere Ci., ab ultimo principio Ci., initium Corn., pueritiae memoria ultima Ci., ab origine ultimā stirpis Romanae N., sanguinis ultimus (prvi) auctor V.
b) occ. zadnji: regnum, spes L., senatus consultum C., dies V., lapis Pr. nagrobnik, cerae Mart. oporoka, ultimam manum imponere rei O.; partitivno: ultimo mense Iunio Col. ob koncu meseca junija; subst.: ultimum orationis L. konec (sklep, zaključek) govora, ultima quid referam? O., ultima exspectato Ci. zadnje dogodke, pervenire ad ultimum (do skrajne meje) aetatis humanae Sen. ph., in ultimis esse Sen. rh. biti v zadnjem pojemanju, biti v smrtni agoniji, umirati, biti v zadnjih vzdihljajih, biti na koncu; adv. α) ultimē naposled, nazadnje, vendarle, končno: Sen. ph. β) (acc. n.) ultimum zadnjič: Cu., u. domus suas visuri L.; ad ultimum do zadnjega: an exsulem illā aetate … ad ultimum mori iussurum? L.; pogosteje = naposled, nazadnje, vendarle, končno: si, qualis in cives, qualis in socios, talis ad ultimum in liberos esset L. γ) (abl. n.) ultimō naposled, nazadnje, navsezadnje, vendarle, končno: Petr., Suet.

3.
a) (o stopnji) največji, najvišji, najhujši: summum bonum, quod ultimum appello Ci., ultima omina Cu., crudelitas, auxilium L., discrimen ultimum regni L., praeda per ultimum scelus parta Cu., u. supplicium C. smrtna kazen, necessitas ultima T.; pogosto subst. n. ultimum inopiae L. skrajn(j)a revščina (ubožnost), skrajno (skrajnje) pomanjkanje, ultimum in libertate T. skrajna svoboda, ultima audere L. ali experiri L. ali pati Cu., O., L. najskrajnejše, najhujše; adv. α) ultimē (kar) najhuje: verberare aliquem Ap., affectus Ap. v skrajno slabih okoliščinah. β) ad ultimum do skrajn(j)e mere, do skrajnosti, skrajno (skrajnje): fidem ad ultimum praestitit L., ad ultimum demens L.
b) occ. najnižji, najmanjši, najslabši, zadnji: famulus Enn., stirps Vell., uxor Ap. najslabša, principibus placuisse viris non ultima laus est H.; subst.: Mysorum ultimus Ci., labore eum ultimis militum certare L., in ultimis laudum esse L. na najnižji stopnji hvale, in ultimis ponere Plin.

ūn-decimus 3 (ūndecim) enajsti: V., L., Plin., Vell. idr., fit obviam Clodio horā fere undecimā Cl. ob petih popoldne.

unguis -is, abl. -e, pesn. -ī, m (prim. skr. nakháḥ = gr. ὄνυξ [gen. ὄνυχος] = hr. nokat = sl. noht = lit. nãgas = got. nagls = stvnem. nagal = nem. Nagel; prim. še sl. in hr. noga, lit. nagà kopito)

1. noht (človeških prstov na roki in nogi): Pr., Petr., Plin. idr., ungues recidere Cu., ferro subsecare O., praesecare ali ponere H. (ob)rezati, cultello purgare H., sectis unguibus H. z obrezanimi (topimi) nohti, ungues rodere H. gristi (si) nohte (pri napornem razmišljanju), medium unguem ostendere Iuv. (iztegniti in) pokazati sredinec (znamenje najhujše zavrnitve (ker so imeli sredinec za nesramni prst)); preg.: de tenero ungui H. (po gr. ἐξ ἁπαλῶν ὀνύχων) „od (do) koncev prstov“, „od (do) nohtov“ = z dušo in telesom; ab imis unguibus ad verticem Ci. „od nog do glave“, „od glave do peta“; a rectā conscientiā traversum unguem non oportet discedere Ci. ep. ali te numquam ab illā ne transversum quidem unguem ut dicitur, recessisse H. „ne za prečen (počezen) noht (prst)“ = ne (niti) za las (podobno: si tu ex isto loco digitum transvorsum aut unguem latum excesseris Pl., non ungue latius digredi ali discedere Ap. in elipt.: nec transversum unguem, quod aiunt, a stilo Ci. ep.); homo, cuius pluris unguis, quam tu totus es Petr. čigar mezinec mi je ljubši kot ti ves; ad unguem, in unguem (gr. ἐς ὄνυχα, ἐπ' ὄνυχος) „do preizkušnje z nohtom“ = kar najnatančneje (izraz je vzet iz besednjaka kiparjev, ki so z nohtom preizkušali gladkost svojega dela): ad unguem materiem dolare Col., carmen decies castigare ad unguem H., omnis in unguem secto via limite quadret V., suturae in unguem committuntur Cels., uti crepidines … in unguem … coniungantur Vitr.; pren.: ad unguem factus homo H. človek uglajenega vedenja, fino olikan.

2. živalski parkelj, krempelj (starejše paznohet), taca, šapa (ungula je parkelj liho- in sodoprstih kopitarjev): H., O., Col., Plin., Mart. idr., leonis ungues V., praedam ex unguibus ales proiecit V.

3. metaf. (nohtu podobne reči)
a) noht = končina, rob, npr. rožnih listov: Plin.; lesenega dela pri trsu nad očesom: Col.
b) kavelj, kljuka: ferrei Col.
c) bela lisa v človeškem očesu: Cels.
d) neka školjka, morda morska nožnica: Varr.

Urgō -ōnis, f Urgóna, najsevernejši otoček ob obali Etrurije (zdaj Gorgona): Mel., Plin., M.

Uscāna -ae, f Uskána, mesto v vzhodni Iliriji ob makedonski meji (zdaj Kičevo): L. Od tod Uscānēnsēs -ium, m Uskán(c)i, preb. Uskane: L.

Uscudama -ae, f Uskúdama, mesto v Trakiji ob Hemu, pozneje imenovano Hadrianopolis: Eutr., Amm.

Usipetēs -um, m (C., Fl.) in Usipiī -iōrum, m. (T., Mart.) Uzípeti, Uzípijci, germansko pleme, ki je v času Cezarja živelo na področju od reke Lippe proti severu ob desnem bregu Rena, od časa cesarja Tiberija naprej pa južno od Lippe.

Opomba: Pri T. in Mart. najdemo v izdajah gen. pl. Usipōrum.