Franja

chēlae -ārum, f (gr. χηλαί) živalske klešče; rakove: Ambr.; sicer

2. le pren.
a) astr. Škorpijonove ščipalke: Hyg., in (ker segajo čez ozvezdje Tehtnice) met. ozvezdje Tehtnica: Ci. (Arat.), Lucan., Col., qua locus Erigonen inter Chelasque sequentīs panditur V.
b) mehan. potiskač, sprožilo pri balisti (= manicula): Vitr.

chelydrus -ī, m (gr. χέλυδρος) želvasta kača, neka strupena in smrdljiva kača: V., Cels., Lucan., Sil., Prud.

Chersonēsus (Cherronēsus, Cherronēsos) -ī, f (χερσόνησος, χερρόνησος) pravzaprav „celinski otok“ = polotok, Her(z)onez; poseb.

1. Cherr. Taurica: Plin., tudi samo Cherr.: Ci. ep., Varr. fr., Plin. Tavrski Herzonez, današnji Krimski polotok med Azovskim in Črnim morjem.

2. Cher. Thracia, nav. samo Cher.: L., Mel. Traški Herzonez, današnji Galipolski polotok med Helespontom in Črnim zalivom: Attalici agri in Cherroneso Ci.; po skladu mestnih imen: ut Athenienses Chersonesum colonos vellent mittere N., se enim domum Chersonesi (loc.) habere N. — Soobl. Chersonēnsus -ī, f Herzonenz: Iust. Od tod adj. Chersonēnsis -e herzonenški: totum Chersonense latus Mel.

3. Cher. Hēraclēa ali Cher. Hēracleōtārum Heraklejski Herzonez, mesto na zahodnem obrežju Tavrskega Herzoneza: Plin.

4. Cher. Rhodiōrum Rodski Herzonez, rt v Kariji nasproti otoka Rodosa: Plin.

5. Chersonēsus, pokrajina s predgorjem v Argolidi: Mel.

6. Chersonēsus, mesto s pristaniščem v egipt. Mareotidi: Auct. b. Alx.

Cherub, m, f, indecl., v pl. Cherūbim (Cherŭbim) in Cherūbin (Cherŭbin), n indecl. (hebr.) kerub, pl. kerubi, višja vrsta angelov: Vulg., Prud., Ven., Isid. — Soobl.: Cherūbīnus -ī, m kerubin: Cypr.

Chimaera -ae, f (gr. χίμαιρα koza) Himera,

1. mitična, ogenj bruhajoča pošast iz Likije (spredaj lev, zadaj zmaj, v sredini koza), Tifejeva in Ehidnina hči, ki jo je usmrtil Belerofont: Ci., Lucr., H., O. idr.; po V. biva ob vhodu v podzemlje, njeno podobo je imel Turen (Turnus) na čeladi; pren. ime ladje: Sil., agit... Gyas... Chimaeram V. (prim. Aen. V, 223). Od tod adj. Chimaerifera -ae, f (Chimaera in ferre) Himerorodna, rodnica Himere: Chim. Lycia O.

2. vulkanska gora pri Fazelidi v Likiji ali (po Strabonu) vulkanska dolina ob likijskem gorovju Kragu, ki je bila povod za mit o pošasti Himeri: Mel., Plin. Od tod adj. Chimaerēus 3 (Χιμαίρειος) himerski = h gori Himeri spadajoč: liquor Ps.-V. (Culex).

3. gradišče v Haoniji: Plin. (ki piše Chimera).

Chios (Chius) -iī, f (Χίος) Hios, velik in bogat (zlasti vinoroden) otok ob Jonski obali med Samosom in Lezbosom: Varr., Ci., N., L., H. idr. Od tod adj. Chīus 3 (Χῖος) hijski, s Hiosa: vinum Pl., Varr. fr., H., ficus, insula Varr., cadus H., Tib., terra, lapis, marmor Plin., a puero vitam Chiam gessi Petr. = sem živel veselo in razkošno (Hijci so bili znani kot sladkoživci). Subst.

1. Chīa -ae, f
a) (sc. insula) Hia, starejše ime otoka Hiosa: Plin.
b) (sc. ficus) hijska smokev: Col., Mart.
c) Hijka, preb. Hiosa: H.

2. Chīī -ōrum, m Hijci, preb. Hiosa: Ci., L.

3. Chīum -iī, n (sc. vinum) hijsko vino: H.

4. Chīa -ōrum, n hijske tkanine: Lucr. (toda v novejših izdajah Cīa = Κεῖα).

Chīrōn (Chīrō: L. Andr. fr., Iuv. ) -ōnis, acc. -ōna in -ōnem, m (Χείρων) Hiron, Kentaver, slavni glasbenik, zdravnik in vedeževalec, Saturnov in Filirin sin (od tod Philyridēs Filirin sin: V., O.) Ahilov, Asklepijev in Jazonov vzgojitelj; v boju s Kentavri mu je Herakles s strelo zadal neozdravljivo rano, zato ga je Jupiter sprejel na nebo kot ozvezdje (Strelec): Lucan.; kot kipec: Iuv. Od tod adj.

1. Chīrōnēus 3 (Χειρώνειος) Hironov, hironski: vulnus Luc. neozdravljiva.

2. Chīrōnīus 3 (Χειρώνειος) = Chīrōnēus: vulnus Cels., Ap. h. neozdravljiva, ulcus Cels.; subst. Chīrōnīa -ae, f hironija, hironska, rodovno ime več rastlin: Plin., Chīrōnīon -īī, n bot. = centaurēum: Plin.

3. Chīrōnicus 3 Hironov: ars Sid.

Chīrūchus -ī, m (iz χείρ in ἔχω) Hiruh = „Trdnodržec“, izmišljeno ime v komediji: Pl.

chlamys -ydis, acc. pl. -ydas in -ydēs, f (gr. χλαμύς) ohlapno volneno, včasih škrlatno in z zlatom pretkano vrhnje oblačilo gr. mož, poseb. odličnih vojakov, vojaški plašč, hlamida, tudi slovesno oblačilo Merkurja, Palade (Pallas), žena in otrok, kitaredov, zbora v tragediji, kraljev v gledališču, tudi potni plašč: Pl., Varr., Corn. idr., Scipionis... cum chlamyde... in Capitolio statuam videtis Ci. Punicea chl. O. škrlaten, Phrygia V. ali auro intertexta chl. O. z zlatom pretkan, pictus acu chlamydem V. v zlato vezenem vojaškem plašču, Sidonia chl. V. (o Didoninem lovskem plašču); v vojaškem plašču je prisostvovala tudi Agripina neki pomorski vojaški vaji; ipse (Claudius) insigni paludamento neque procul Agrippina chlamyde aurata praesedere T.; bogati Lukul je priskrbel za neki gledališki prizor 5000 škrlatnih vojaških laščev: H. (Epist. I, 6, 40, 44).

Chloē -ēs, f (Χλόη, χλόη = mlado zelenje in listje) Hloa, govoreče ime mladenke: H.

Chlōris -idis, f (Χλῶρις = „Zeleneča“) Hlorida,

1. dekliško ime: H.

2. boginja cvetov in cvetlic, poistovetena s Floro: Chloris eram, quae flora vocor O.

3. Amfionova in Niobina hči, Nelejeva žena: Hyg.

Choaspēs -is in -ī, acc. -ēn in -in, abl. -ē, m (Χοάσπης) Hoasp,

I. rečno ime.

1. reka pri Suzah: Tib., Cu., Plin. — Soobl. Choaspis -is, m: Isid.

2. indijska reka: Cu.

— II. osebno ime: amnigena Choasp. (neki Kolhijec) V al. Fl.

chondrilla -ae, f in chondril(l)ē -ēs, f (gr. χονδρίλλη) španska cikorija: Plin.

Chremēs -ētis, acc. -ēta in -ētem, m (Χρέμης) Hremes, stalno ime skopuha v atiški komediji in pri Ter.; od tod preg . = skopuh, stiskač: Terentianus ille Chremes Ci., quod aut avarus ut Chremes terra premam, discinctus aut perdam ut nepos H.

Chrīsticola -ae, m (Christus in colere) častilec Kristusa, pesn. = kristjan: Prud. (z gen. pl. Christicolûm), Ven.

Chrīsticolus 3 (Chrīstus in colere) časteč Kristusa: Ven.

Chrīstifer -fera -ferum (Chrīstus in ferre) Kristusa noseč: Aug.

Chrīstigena -ae, m f (Chrīstus in genere = gīgnere) Kristusovega rodu: domus Prud. = Rutin rod.

Chrīstipotēns -entis (Chrīstus in potēns) močan v Kristusu: Prud.

chrīstus 3 (gr. χριστός) maziljen: sacerdotes Vulg. Od tod: Chrīstus -ī, m (Χριστός) Kristus = Maziljenec, prevod hebr. besede Mašiah, v gr. obl. Μεσσίας, v lat. Messīās, sl. Mesija, Jezus: T., Plin. iun., Eccl., Christus parvulus Hier. Kristušček. Od tod adj. Chrīstiānus 3, adv. -ē (Χριστιανός) krščanski, kristjanski: religio Eutr., Amm., Eccl., cultus, ritus Amm., Christianae legis antistes (škof) Amm., Christianos esse passus est Lamp. bil je strpen do kristjanov, Christiane regere familias Aug. Subst. Chrīstiānus -ī, m
a) kristjan, krščenik: Amm., Eccl. Pogosteje v pl. Chrīstiānī -ōrum, m kristjani: T., Suet., Plin. iun., Traian. ap. Plin. iun., Eccl. Tudi v komp. in superl.: Chrīstiāniōres strožji kristjani: Aug. Chrīstiānissimus prekrščanski, najbolj krščanski: vir omnium nobilium Christianissime Hier., Christianissime princeps! Ambr.
b) krščanski duhovnik: Cod. Th.