Franja

prae-veniō -īre -vēnī -ventum (prae in venīre)

1. prej ali pred kom priti (prihajati), prestreči (prestrezati, prestregati) koga, prehite(va)ti koga: hostis breviore viā praeventurus erat L., (sc. oritur) candida Lucifero praeveniente dies O.; pri tožbi: Icti.; z acc.: hostem L.; pesn. (v tmezi): praeque diem veniens age V.; metaf.: praevenire famam, desiderium plebis L., balneo frigus Cels., morte praeventus Iust., Plin. iun. ki (ker) ga je prehitela smrt, (sc. tempus illud) non praeventum morte fuisse dolet O., nisi praeveniretur Agrippina T. če ne prehitijo (= če ne posežejo vmes, ne preprečijo) z Agripino (= z umorom Agripine), ut praeveniretur, ab iisdem interfectus est Eutr., dicit, quae ipse paravisset facere, perfidiā clientis sui praeventa S. ovreti, preprečiti, onemogočiti; tako tudi: nisi aliqui casus aut occupatio eius consilium praevenisset (po novejših izdajah peremisset) Ci.

2. pren. preseči (presegati) koga, biti boljši (izvrstnejši) od koga: Nomentaneae (sc. vites) vini nobilitate subsequuntur Aminneas, fecunditate vero etiam praeveniunt Col.

prāgmaticus 3 (tuj. πραγματικός)

1. vešč (državnih) poslov, izveden, izkušen, strokoven, (splošno) koristen, opravilen, práktičen, pragmátičen: homines Ci. ep.; subst.
a) pragmaticus -ī, m pragmátik = praktični pravnik (pravoznanec), pravni strokovnjak (veščak), pravni praktik, ki je sodnim govornikom poiskal pravne osnove, da so na njih zasnovali svoje govore: Ci., Q.; pri poznejših piscih sploh pravnik, pravoznanec, pravni svetovalec: Iuv., Mart., Icti.
b) prāgmatica -ōrum, n Pragmátika, naslov nekega Akcijevega spisa: Gell.

2. državljanskih (civilnih) zadev (stvari, reči) se tičoč, državljanski, državljanskozadeven, civilen, civilnozadeven: pragmatica sanctio Cod. I. = rescriptum pragmaticum Aug.; tudi samo rescriptum Cod. Th. pragmatična sankcija (= slovesen cesarski odpis (reskrípt) v zadevah javnega prava, namenjen kakemu občestvu).

precārius 3 (precēs)

1. prošenjski, priprošnji, prosilen, prosilski, proseč: precariis verbis (naspr. directis verbis) uti Icti., precariis verbis Icti. = s prošnjo, proseč; subst. precārium -iī, n molišče: Petr.

2. podeljen (dan) na prošnjo (prošnje), podeljen (dan) iz milosti, pridobljen s prošnjo (prošnjami), pridobljen po milosti, naprošen, izprošen, izmoledovan: Sen. ph., Ap., Amm., victus Cu. pre(u)žitek (iz milosti), miloščina, libertas L., non orare solum precariam opem, sed pro debitā petere L., precarium, non iustum auxilium ferre L., forma O. izposojena, lažna.

3. podeljen na prošnjo (prošnje) do preklica, od milosti (samovolje) drugih odvisen, nezagotovljen, negotov, dvomljiv, nestalen: imperium Cu., T., vita T., precariam animam trahere inter infensos T.; subst.
a) precārium -iī, n na prošnjo do preklica dovoljeno (podeljeno) posestniško razmerje, na prošnjo do preklica podeljena posest: Ulp. (Dig.).
b) precāria -ōrum, n na prošnjo do preklica podeljena posest = nestalna posest: Sen. ph. Abl. sg. n. adv. precāriō

1. s prošnjo (prošnjami), na prošnjo (prošnje), iz milosti, proseče, milostno: Suet. idr., precario rogandi sunt Ci., quasi precario regnare T.

2. do preklica, preklicljivo: Sen. tr. idr., praeesse T., concedere aliquid Icti., studere Plin. iun. pri svojem učenju (študiju) biti odvisen od samovolje drugih.

precor -ārī -ātus sum (precēs)

1. proseč nagovoriti (nagovarjati), proseč (po)klicati koga, (po)prositi (koga za kaj), proseč (iz)reči (izrekati); occ. moliti koga, h komu; abs.: L., V., H. idr., parce, precor, fasso O., parietes postesque, ad (pri) quos precentur L., verba precantia O., dextra precans V., ramus precantis olivae Stat.; z acc. personae: L. idr., deos Ci., Sen. ph., Petr., numina sancta V., Nycteliumque patrem O. proseč klicati; z acc. rei: ea tum homines precabantur Ci., opem L.; z dvojnim acc.: quod deas precati eritis L.; z acc. personae in acc. besed, s katerimi se prosi: te bonas preces precor Ca.; z ab z abl. personae: eadem precor ab eisdem dis Ci., dixit (sc. se) hoc a diis immortalibus semper precatur N.; s finalnim stavkom: H., V., Sen. ph. idr., rata sint sua visa, precatur O., precor, ut eveniat Ci., pro se quisque precari coepere, ne festinatione periculum augeret Cu., te, Iuppiter, te Quirine precor venerorque, ut … ne sinatis T., si id non probares, quominus ambo unā necaremini non precarere? Ci.; vsebina prošnje z ACI (v tem skladu precari pogosto pomeni želeti: Suet., Gell. idr., numquam placidas esse precarer aquas O., precantem sibi et vicinis serere se Plin.; z NCI: et tua esse precor O.; na vprašanje za koga? s pro z abl.: pro nobis mitte precari O., ut precari deos pro te possim Plin., cui me Fortuna precari voluit V., cum sibi se ac liberis suis intelligerent precari, quae pro te precarentur Plin.

2. komu kaj (dobrega ali hudega) prositi, želeti, voliti, (pri)voščiti: ea tibi precamur Cu., Laërtiadae precaris, quae meruit O., alicui incolumitatem, reditum, mala Ci., omnia mala Atridis H., sollemnia incipientis anni … epistulā precari T. slovesno v pismu izraziti (izražati) novoletna voščila (voščiti srečno novo leto), bene precari L. izrekati blagoslovna voščila, bene precari alicui Q., Val. Max. komu voščiti (želeti) srečo, male precari Ci. želeti hudo; occ. prekleti (preklinjati), zakleti (zaklinjati): alicui Pl., Ci., Plin. iun. — Act. soobl. precō -āre: Prisc., Ven.

prehendō -ere, prehendī, prehēnsum ali (redkeje) skrč. prēndō -ere, prēndī, prēnsum (iz *prai-hendō; indoev. kor. *ghe(n)d- prijeti, doseči; prim. gr. χανδάνω (*gh_end-), aor. ἔ-χαδ-ον (*ghn̥d-) prijeti, pf. κέχονδα, fut. χείσομαι (*ghend-s-), got. bigietan najti, dobiti, doseči, prejeti stvnem. pigezzan doseči, stvnem. firgezzan = nem. vergessen, lat. hedera, menda tudi praeda)

1. prije(ma)ti, (za)grabiti, zgrabiti, pograbiti, popasti (popadati): aliquem pallio Pl., dextram Ci., aliquem manu Cu., Ci., prensis capillis O., ornabat locum, quem prehenderat Ci.

2. occ.
a) prije(ma)ti, z(a)grabiti koga (da bi z njim govoril), lotiti (lotevati) se ga: aliquem Ter., Ci.
b) zalesti (zalezovati, zaleza(va)ti), zasačiti, dobiti koga pri čem: in furto Pl., furto manifesto Gell., furti, mendacii Pl.; v pass. z dvojnim nom.: eā nocte speculatores (kot ogleduhi) prensi servi tres Auct. b. Hisp.; z NCI: si intulisse Athenae pedem prensus esset Taurus ap. Gell.
c) koga prije(ma)ti, zgrabiti, zalotiti, zasačiti, ujeti, zapreti: Varr. fr., L., Gell. idr., servus fugitivus a domino prehenditur C., prehende furem! clamant Petr., prehendi hominem iussit Ci., prensos domitare boves V.

3. meton. doseči, dospeti, priti do česa: oras Italiae V., quem prendere cursu non poterat V. doseči, oculis Lucr. ugledati, zagledati, uzreti, videti, vix oculo prendente modum Lucan., cum … ipsum ea moderantem … paene prenderit Ci. skoraj (telesno) prijel = prav jasno zaznal; metaf. z umom doseči, pojmiti (pojmovati), ume(va)ti, razume(va)ti, doje(ma)ti: cum animus rerum omnium naturam prehenderit Ci., stilum Ci.

4. metaf. vzeti, osvojiti, usvojiti, zaseči, prisvojiti si: Pharum Ci., prendimus arcem V., in patenti prensus Aegaeo H. ki ga je nevihta presenetila na odprtem Egejskem morju.

Opomba: Vulg. pf. prendidistis, prendiderunt: Vulg.

prehēnsō (prēnsō) -āre -āvī -ātum (frequ. k prehendere)

1. prijemati, grabiti, segati (sezati) po čem, za čim: manūs L., manu bracchia H., fastigia dextris V., prensat forcipe ferrum V., prensantes effugit umbra manūs O. po njej segajoče.

2. occ.
a) prijemati koga (da bi z njim govoril ali ga kaj prosil): veteranos L., arma, genua, vestigia prensando T.
b) (v roko komu segaje) prositi (poganjati se, prizadevati si, gnati se, truditi se, potegovati se, „lobirati“) pri kom za kako službo: circumire et prehensare patres L., prensat unus Galba Ci. (za konzulat).

premō -ere, pressī, pressum

I.

1. tiščati, pritisniti (pritiskati): ad pectora natos V., genibus praecordia O. klečati na … , pede p. aliquem V. stopiti na koga, p. anguem V. stopiti na kačo, pohoditi kačo, vestigia p. alicuius T. stopati za kom, vestigia p. per ignem V. iti skozi ogenj, membra paterna rotis inductis p. O. peljati se čez … , policem Plin. palec (palce) tiščati (kot znamenje naklonjenosti); iuvenci pressi iugo O. vpreženi v jarem; occ. telesno se združiti (združevati) z žensko, (o)skruniti žensko, storiti ženski silo, posiliti (posiljevati): uxorem Suet., anhelantem Peucen Val. Fl.; (o petelinu) rástiti (se), pariti se, jarčiti (se), naskočiti (naskakovati): feminas premunt galli Mart.; metaf.: litus p. H. voziti se ob bregu, latus O. dotikati se, aëra Lucan. leteti, insulam premit amnis O. obteka, obliva, obdaja, obkroža.

2. obteževati, težiti kaj (koga), ležati, sedeti na čem: Tib., Pr., Sen. tr. idr., trabes premunt columnas H., carinae pressae V. obložene, p. toros O., p. pharetram cervice O., phaleras auro Stat. obložiti = (o)krasiti, frondes ore caducas O. leže(č) tiščati obraz (v listje), p. terga equi O., p. ebur O. sedeti na kurulskem stolu, saltus montium praesidiis L. (obilno) v velikem številu zasesti, zastaviti, zapreti, forum p. Ci. pogosto obiskovati; metaf. stiskati, pestiti, nadlegovati, mučiti, težiti, tlačiti: aerumnae me premunt S., necessitas eum premebat Ci., iussa Faunique premunt V. te vznemirjajo, premor formidine V. ali periculo, valetudine N.; pass. premi tudi biti (nahajati se) v stiski: premi inopiā, re frumentariā C. ali aere alieno C., Ci. zaradi …

3. pritiskati na koga, za kom, delati komu silo, biti nasilen do koga, dreviti za kom, poditi, goniti, preganjati koga, poganjati se za kom, zasledovati koga: videbat, uti … hac fugerent Grai, premeret Troiana iuventus V., p. hostem (urbem V.) obsidione C., aliquem telis V., novissimos C., premi viderent C. da so v stiski, premere hostes de loco superiore C. potiskati, apri cursum clamore V., cervum clamore in retia V. poditi; metaf. privi(ja)ti, trdo prije(ma)ti, pestiti koga: criminibus veris aliquem O., cum ad exeundum premeretur, exire noluit N., premi se procuratoribus Ci., me verbo premis Ci. držiš me za besedo, culpam poena premit comes H. kazen nastopa takoj za krivdo, premere argumentum Ci. živo poudarjati, propositum O. ostajati (vztrajati) pri sklepu, držati se sklepa, ne odstopiti od sklepa.

4. pokri(va)ti, kriti, zakriti (zakrivati), zagrniti (zagrinjati): comam coronā V., canitiem galeā V., mitrā capillos O., crinem fronde O., calix testo pressus O., arva pelago premere H. poplaviti; pren.: pressus gravitate saporis O., quies ventos nocte pressit V. (o spanju), pressit iacentem alta quies V.; occ. zakopa(va)ti, pokopa(va)ti: ossa male pressa O., quod terrā premam H.; metaf. zakri(va)ti, skri(va)ti, pokri(va)ti, pritajiti (pritajevati): lumen obscura luna premit V., curam sub corde V., gemitum sub imo corde V., dolorem alto corde V., iram T., pavorem vultu T., pressa est gloria facti V. je omračena (zamračena), je nanjo padla senca, haec non premit ore V. ni zamolčal. —

II. (s postranskim prepozicionalnim pomenom)

1. vtisniti, vtiskati (vtiskavati, vtiskovati), potisniti (potiskati), poriniti (porivati): vestigio leviter presso Ci., pressus vomer V. vtisnjen, globoko zarezujoč (zarezavajoč), cubito remanete presso H. s komolcem, vtisnjenim v blazino = z uprtim komolcem, p. dentes in vite O., ensem Lucan., pollicem Pr. pritisniti, ferrum in guttura O., hastam sub mentum V., od tod: hastā premere V. prebosti; occ.
a) saditi, vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati): virgulta per agros, papaver V., pressi propaginis arcus V. upognjena (v zemljo zapičena) grebenica.
b) zaznam(en)ovati: rem notā aeternā O.

2. (navz)dol potisniti (potiskati), (navz)dol tiščati, (navz)dol spustiti (spuščati): currum O. v globino usmeriti, aulaea premuntur H. zastor se spusti, pade (ob začetku igre), mundus premitur Libyae devexus in austros V. se znižuje (visi) proti Libiji; s prolept. obj.: sulcum V. globoko zabrazditi, globoko zaorati, fossam Plin. iun. izkopati, cavernae in altitudinem pressae Cu. globoko izkopane; occ. na tla podreti (vreči), pobiti, ubiti, potolči: armigerum Remi premit V., pressus et exanimatus est T., paucos erumpere ausos circumiecti pressere T.; metaf.
a) poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, za malo šteti, malo ceniti, ne ceniti, zaničevati, prezirati, omalovaževati, podcenjevati, ne upoštevati: premendo superiorem se extollebat L., extollere vires gentis, contra premere arma Latini V., laudet domi, premat extra limen (sc. mea opuscula) H., humana omnia p. Ci.
b) preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): facta premant annos O., vetustas laude saecula nostra premat O., Latonia nymphas premit Stat.

3. (po)tlačiti, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), ustaviti (ustavljati): obligant bracchia, premunt (ustavijo) sanguinem T., lucem premit caligo L., p. vestigia V. obstati, naves nimio onere pressae T.; metaf.
a) (za)dušiti, udušiti (uduševati): ignem V., vocem suam V. dušiti (ali celo molčati), clamorem O., L.; s prolept. obj.: pontus premit placida aequora V. kroti.
b) zatreti (zatirati), (za)dušiti, udušiti (uduševati), (u)krotiti, zadrž(ev)ati, ugnati, obvladati (obvladovati): Aug. idr., consilium silentio Cu., vulgi sermones T., filii vocem V. utišati sina, zapreti sinu usta, iras T., sensus suos T., cursum ingenii Ci. zadrževati; v političnem pomenu: premendi inimicum occasio Cu. užugati (zatreti, spodnesti) sovražnika.
c) vladati, gospodovati komu: ventos imperio V., Mycenas servitio V. držati v težkem (hudem) suženjstvu, populos dicione V., arva aliena iugo V. pod jarmom (= v) sužnosti držati.

4. stisniti (stiskati): pressis manibus tenere Cu., alicui fauces O. ali laqueo collum H. komu zadrgniti vrat, presso ter gutture V. v treh odstavkih, presso obmutuit ore V. z zaprtimi usti, p. oculos mortui V. zatisniti, frena dente O. (za)gristi, frena manu O. trdo prijeti (držati), grana ore suo O. (pre)žvečiti, (po)jesti, aliquid morsu Lucr. ali morsibus Sen. tr. (z)gristi, iungere oscula pressa H. krepko poljubiti (poljubljati), p. ubera O., favos V., bacam H., lac pressum V. sir, sucos Lucan. ali Liberum, vina, oleum, mella H. ali caseum O. in caseos V., Col., Plin. stiskaje (s stiskanjem) (iz)delati, stiskati, prešati, spuščati, sir(ar)iti; occ.: et premere et laxas dare habenas V. zategniti in popustiti vajeti; metaf. (s)krčiti (skrčevati), manjšati, zmanjš(ev)ati: falce vitem H. obrezovati; od tod: umbram V. senčnato listje obrez(ov)ati; quae a nobis dilatantur, Zeno sic premebat Ci. — Od tod adj. pt. pf. pressus 3, adv. -ē

1. stisnjen: presso gradu incendere L. „z nogo ob nogi“, v strnjenem koraku, v tesno sklenjenih vrstah; tako tudi: pede presso retro cedere L.; pesn.: subsequitur pressoque legit vestigia gressu O. tik za njim.

2. umerjen, zamolkel, pridušen, tih, zadržan: soni Ci., pressi et flebiles modi Ci., pressā et temulentā voce Ci., pronuntiatio (naspr. citata) Q.

3. rjavkast, temen: color pressior Plin. iun., quae (sc. sinopis) pressior vocatur Plin., spadices pressi Serv.

4. obotavljiv, obotavljav, zadržan, udržljív, vzdržen: cogitationes pressiores Ap., cunctatio Plin. iun., in quo tibi parcior videtur et pressior Plin. iun.

5. kratkobeseden, redkobeseden, skopobeseden, kratek, jeder (jedrén, jedrnàt), zgoščen: orator, oratio Ci., oratio pressior Ci., stilus pressus Plin. iun., Attici oratores pressi, Asiatici inflati habentur Q., fiunt pro pressis exiles Q., oratorum genus alterum presse, alterum ample dicentium Ci., pressius describere Plin. iun.; o izreki, izgovarjanju: presse loqui Ci. glasov ne izgovarjati preširoko, ne preveč zatezati.

6. natančen, določen, jasen, izčrpen: verba Plin. iun., Thucydides verbis pressus Ci., taxare pressius est quam tangere Gell., pressius agere Ci., perturbationes pressius definire Ci., pressius audire causas Vell. z napeto pozornostjo (= z vso pozornostjo) poslušati sodne razprave.

prīdiē, adv. (ixpt., loc. prī diē prejšnji dan, sor. s prior, prīmus, prīdem, prō; prīdiē je nastalo analogno po postrī-diē)

1. dan prej, prejšnji dan, prejšnjega dne: Pl., Ca., N., Romā profectus p. Ci.; s quam: Pl., p. quam coactus es Ci.; z gen. (odvisnim od die): p. insidiarum T. dan pred zahrbtnim napadom; klas. le v zvezi: pridie eius diei C., Ci. ep. dan pred tem dnem; z acc. (analogno po ante): Ci. ep., Suet., Dig. idr., p. constitutam diem Iust., p. Quinquatrūs L.

2. prej: Dig. idr., non ita, ut p., parvula Ap., p. quam … G.

prīmus 3 (praitalsko *prīsmo- iz *pri-is-mo-; superl. k stlat. prī, prīs [iz *pri-is] = prae, sor. s prīscus, prīstinus, prior; prim. tudi pelignijsko Prismu (= Prima), gr. πρίν prej, pred(en))

I.

1. (najbolj) sprednji, prvi: primae naves C., prima pars aedium N., Sen. ph. sprednji del, primi dentes Plin. sprednji zobje, prednjaki; pogosto predik.: primum agmen C. (najbolj) sprednji, prvi del voda, prednja straža, predstraža, prima impedimenta C. sprednji (prvi) del (čelo) prateža, vidimus primam urbem V. prvi del mesta, p. provincia Ci. (najbolj) sprednji del province, p. Persis Cu. (s)prednja Perzija, p. margo ripae Cu. skrajni brežni rob, skrajni rob brega, p. Eburonum fines C. obmejno ozemlje, prima (sc. lingua) ranis cohaeret, intima absoluta a gutture Plin. žabe imajo spredaj prirasel jezik, zadaj ob nebu je prost, primo limine V. spredaj na pragu; preg.: primis labris gustare aliquid Ci. le z robom ustnic po(s)kusiti kaj (dotakniti se česa) = le površno se ukvarjati (pečati) s čim (prim. pod prīmōris); subst.
a) prīmī -ōrum, m prvi (najbolj sprednji) vojaki, prva vrsta (prve vrste) (naspr. ultimi, extremi, postremi): in primis stare N., in primis adesse S., recessum primis ultimi non dabant C., primi hostium Vell. predstraže sovražnikov.
b) prīmum -ī, n (= prīma -ōrum, n: Cu.) prednja vojska, prednja straža, predstraža, čelo: nisi secunda acies in primum successisset L., equites in primo late ire iubet S., provolare in primum L. naprej, navzpred.

2.
a) metaf. prvi: primus gradus honoris Ci., liber N., primae litterae Ci., initium L., inter primam (sc. horam) noctis Plin., primus luendae poenae fuit T. moral je prvi (pre)trpeti kazen, moral se je prvi pokoriti, primus quisque, gl. pod quisque; pogosto predik. pri glag. prvi = najprej: rex primus terram saltu contigit Cu., primus sententiam rogatus S., primus introiit N.; pri pesnikih in v poklas. prozi pogosto = adv. prīmum: cum prima (= cum primum brž ko) examina ducunt V., ut primis (= ut primum brž ko) plantis institerat V., spolia, quae prima (= primum) opima appelata L., primi geniti (sc. porci) Plin.; occ. začenjajoč se: silentium primae noctis L. začenjajoče se (delajoče se, spuščajoče se) noči, primā luce Cu. ob (prvem) svitu, primo vespere C. ali primā vesperā Cu. v (ob) prvem mraku, ko se je (z)večerilo, primā nocte C., N. v (ob) mraku, z nočjo vred, ko se začenja (se je začelo) nočiti, primo mense V. ali anno Col. ali tumultu L. v (na, ob) začetku … , primo adventu Ci. takoj po prihodu; subst. α) prīmum -ī, n začetek: a primo Ci. sprva, od začetka, v (na) začetku, in primo L., Ci. spredaj, v začetku, najprej, ex primo Plin. sprva, od začetka. β) prīma -ōrum, n začetek, prvina: belli L., quia sunt e primis (iz (pra)prvin, pratvarin) facta minutis Lucr., prima naturae Ci. izvirni nagoni; in primis sprva, v začetku: L. ali najprej, pred vsemi: S.; ret.: prima consiliorum T. = prima consilia, prima viae Lucr. = prima via.
b) najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši: Ter., L., S., V. idr., homines primi Ci., cum primis aetatis suae comparari N., prima gloriae opera Cu. najznamenitejša, comitia prima (tj. centuriata in tributa) Ci. najimenitnejše, najpomembnejše, najvažnejše; kot subst. m α) prīmus -ī, m najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, imenitnik, odličnik, veljak, dostojanstvenik: Massiliensium XV primos evocat C., Roscius fuit sui municipii primus Ci., primis urbis placere H.; partes primae ali samo primae Ter., Ci. vloga protagonista, vloga glavnega igralca, glavna vloga; metaf.: primas agere Ci. igrati glavno vlogo, biti prvi, primas deferre Ci. izročiti, prim.: si tibi primas in dicendo partes concesserit Ci. β) prīmae -ārum, f prvo (glavno) darilo, prva (glavna) nagrada: primas ferre Ci., T. dobiti, dare Ci. prisoditi. γ) prīma -ōrum, n prvo mesto: tenere prima V.; ad prima V. posebno, posebej, pred vsem (drugim). —

II. Adverbialne oblike

1. prīmē posebno, posebej, pred vsem (drugim): p. proba fabula Naev. fr., p. cata Pl.

2. prīmiter najprvo, najprej: quin bono animo es? video erepsti primiter de pannibus Pomp. ap. Non.

3. acc. sg. n. prīmum
a) najprvo, vprvo (v prvo), najprej, prvič: Kom., Ci. idr., huic ille p. suasit N.; pogosto v zvezi z omnium: Pl., Ter. idr., p. omnium ipse vigilo Ci. najprej pred vsem drugim; ac p. quidem Ci. in najprej; poseb. pri naštevanju: Ter., L., H., Cu. idr., primum docent esse deos, deinde quales sint, tum mundum ab his administrari, postremo consulere eos rebus humanis Ci., primum … iterum (deinde) N., primum … iterum … tertio Vell.
b) prvič = prvikrat: Pl., Ter. idr., quo die p. convocati sumus Ci., ibi tum p. sacrum Herculi factum L., tum p. arae Paci publice sunt factae N.; pri pt. = takoj: hanc p. veniens plectro modulatus eburno Tib.
c) v zvezi s temporalnimi vezniki ut, cum, ubi, simul, simulac = brž ko, kakor hitro: ut p. vidi Pl., ut p. cessit furor V., ut p. coepit H., ut p. forum attingi Ci. ep., ubi p. Ci., simul p. L., H., simulac p. Ci., cum p. dati sunt iudices Ci., cum Cyrnessia p. moenia disieci O.; primum dum Pl. = primumdum; quam primum Ter., C., Ci., L. čim prej, brž ko (je) mogoče.

4. abl. sg. n prīmō v (na) začetku, sprva, najprej: aliā viā grassabatur quam p. instituerat L., primo quinque naves habuit, postea decem L., redisse primo legiones credunt, postea … C., primo pecuniae, dein imperii cupido crevit S., primo … postremo N., primo … mox L.; neklas. = primum: quam primo … iterum … tertio fugarat N., cum primo L. brž ko, kakor hitro.

5. abl. pl. in prīmīs ali inprīmīs, imprīmīs, pri Ci. tudi cum prīmīs ali cumprīmīs
a) med prvimi; še subst.: in primis omnium Persarum fortis N.; potem adv.: mater in primis lapidem attulit N.
b) (prav) posebno, (prav) posebej, sosebno, pred vsem (drugim): in primis constituerat C., imprimis bene habitavit N., facinus imprimis memorabile T.
c) sprva, najprvo, najprej: imprimis Adherbalem necat, dein omnes S.

prīn-ceps¹ -cipis, abl. -e (= *prīmo-caps „prvo mesto zavzemajoč (zasedajoč)“, iz prīmus in capere; prim. dein-ceps)

I. adj.

1. prvi (= najprej): princeps in proelium ibat, ultimus conserto proelio excedebat L., apud omnes princeps ponebatur N. je veljal za prvega, principem locum tenere C., quoniam exordium princeps esse debet Ci. ker gre uvodu prvo mesto, ker mora biti uvod na začetku, princeps in agendo Ci., ut quisque in fugā postremus, ita in periculo princeps erat Ci., princeps Sicilia se ad amicitiam populi Romani applicuit Ci.; kot adj. relativum z objektnim gen.: principes pecuniae pollicendae fuerunt L. so prvi obljubili, principes inveniendi Ci. prvi iznajditelji.

2. metaf. prvi = najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni: principum philosophorum praecepta N., principibus placuisse viris H., femina p. Plin. gospa visokega stanu; kot adj. relativum z objektnim gen.: princeps ingenii et doctrinae Ci. najimenitnejši glede na … , odličnik po … ; nam. gen. opis s praep.: amor princeps ad benevolentiam coniungendam Ci. posebej pripravna. —

II. subst. m

1. najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, veljak, imenitnik, odličnik, dostojanstvenik, (po)glavar, vladar, vodja: ceteri principes Atheniensium N., custodes (za čuvarje, kot varuhe) reliquit principes N., principes Aeduorum C., per C. Valerium Tro[a]ucillum, principem Galliae provinciae C. enem izmed najveljavnejših mož, Gaio Valerio Donotauro, Caburi filio, principe civitatis C.; pogosto principes civitatis C., L. ali samo principes C., N. velikaši, principes plebis L. veljaki (naspr. infimi plebis), rerum publicarum principes Ci. državniki, principes equestris ordinis N. prvaki, equitatūs principes nobilissimae iuventutis Cu. prvaki mladega (makedonskega) plemstva, princeps nobilitati vestrae L. glavar, (sc. Thebani) principes Graeciae sunt N. vodje, vladarji, legatorum ali legationis princeps L. glasnik, besédnik, p. in iure civili, in astrologiā Ci. prvak, vodilni strokovnjak.

2. začetnik, ustanovitelj, ustanovník (ustanóvnik), osnovatelj, utemeljitelj, povzročitelj, povzročník (povzróčnik), (na)snovatelj, snovalec, glava(r), načelnik, vodja, voditelj: Zeno princeps Stoicorum Ci., p. consilii C., Ci., N., sceleris N., nobilitatis Ci. ustanovnik, factionis, coniurationis Ci., belli inferendi C. ki je vojno začel, začetnik (= povzročitelj, krivec) vojne, rogationis L. svetovalec, predlagatelj, ut eius rei princeps esset N. (da) naj se postavi tej zadevi na čelo, (da) naj se postavi za vodjo te zadeve, princeps ad suscipiendam rationem Ci. svetovalec.

3. occ.
a) kot naslov α) princeps senatūs ali samo princeps L. (redko princeps senatorum) prvi senator, prvak senata, prvak v senatu; njegovo ime je bilo prvo na seznamu senatorjev. Na čelo seznama ga je pri branju postavil cenzor (lectus L., ker so seznam v senatu na glas brali) in konzula sta za mnenje vedno najprej vprašala njega, zato je imel velik politični vpliv. β) z ustanovitvijo cesarstva je — kar je samo po sebi umevno — princeps senatūs postal cesar; beseda princeps je odtlej = cesar, knez, prínceps: Augustus cuncta nomine principis sub imperium accepit T., princeps Caesar H., uxor principis T. cesarica, femina princeps O. cesarica, principum coniuges ac parentes (matere) T., feminae principes T., Plin. gospe (dame) iz cesarske rodbine. γ) pri mladem plemstvu princeps iuventutis prvak plemiške mladine; v času republike so principes iuventutis (ki so jih cenzorji na seznamu vitezov postavili na prvo mesto) voditelji viteških centurij: L., Ci.; v času Avgusta sta bila s tem naslovom oz. dostojanstvom odlikovana njegova vnuka Gaj in Lucij in od takrat je princeps iuventutis cesarjev naslednik, cesarjevič, princ: Sen. ph., Suet. Poznejši cesarji so si prisvajali tudi ta naslov.
b) (kot voj. t.t.) α) prīncipēs „sprednjiki“, „prv(ak)i“ = vojaki druge bojne vrste, težko oborožena druga bojna vrsta manipla in kohorte, razporejena med „hastati“ in „triarii“; naziv principes so ti vojaki menda dobili zato, ker so sprva stali v prvi bojni vrsti: robustior aetas, quibus principibus est nomen hastatos sequebantur L. β) kolekt. prīnceps manipel druge bojne vrste (v drugi bojni vrsti), manipel vojakov druge bojne vrste: signum primi principis L., a M. Acilio mihi primus princeps prioris centuriae est assignatus L. prvi manipel prve centurije druge bojne vrste (vsak manipel je bil namreč razdeljen v dve centuriji) = poveljstvo (služba centuriona, stotništvo) prve centurije prvega manipla v drugi bojni vrsti, Cretensi bello octavum principem duxit Ci. je vodil osmi manipel = je bil centurion osmega manipla druge bojne vrste. γ) meton. centurion (stotnik) druge bojne vrste; ker je imel vsak manipel dve centuriji, sta bila v njem tudi dva centuriona: centurio prior ali princeps prior ali primus princeps centurio centurion prve centurije in centurio posterior centurion druge centurije istega manipla v drugi bojni vrsti: omnibus centurionibus interfectis praeter principem priorem C.; princeps primus (naspr. secundus) L. ali samo princeps (npr. tertiae legionis) L. stotnik prvega manipla v drugi bojni vrsti (v legiji).

Opomba: Komp. principior: Cass. — Gen. pl. nav. -um, pa tudi (celo v dobrih rokopisih) -ium. — Neklas. nima pl.

prīncipium -iī, n (prīnceps)

I.

1. začetek, izvir, izvor, počelo: Ter., V., Cu. idr., ex principiis oriuntur omnia Ci., nec principium nec finem habere Ci., hinc omne principium, huc refer exitum H., in principio dicendi (govora) Ci., stetit apud principium (pri začelju) pontis T., principium capessere T. zače(nja)ti, principium ducere a re Ci. začetek izvajati (izpeljevati) od česa, zače(nja)ti kaj, principium ducere ab aliquo O. rod šteti od koga, izvirati od koga, biti rodu koga; pogosto abl. prīncipiō v začetku: principio semper vigilavi Ci., veris S. fr., L., anni, belli, orationis L.; toda: Cato scripsit in principio originum suarum Ci. ali in principio totius summae L. v uvodu celotnega očrta (= svojih Izvorov (Origines)), principio atque Pl. brž ko, a principiis Ci. od začetka, spočetka, sprva; occ. začenjajoči = začetnik (začetnica): Faucia curia fuit principium L. je začela (glasovanje), je prva glasovala, Graecia principium moris fuit O. Grki so začetniki (so začeli), mihi Belus avorum principium Sil. Bel(us) je začetnik mojega rodu (je moj prednik).

2. meton.
a) podstava, osnova, podlaga, temelj, tudi prvina, element: id est principium urbis Ci., quattuor genera principiorum Ci., omnium rerum principium aqua Vitr., principia rerum, iuris Ci., principia naturae ali naturalia Ci. izvirni nagoni.
b) prvo mesto, prvenstvo: principium columenque omnium rerum pretii margaritae tenent Plin. prvo in najvišjo ceno; occ. (= gr. ἀρχή) vladavina, vladarstvo, oblast: Tert. —

II. (kot voj. t.t.) principia

1. prve vrste, prvi redovi, vojaki sprednje (sprednjega dela) vojske, čelo vojske: aciem transversis principiis in planum ducit S., equites post principia collocat L., primani stratis unaetvicensimanorum principiis aquilam abstulere T.; šalj.: hic ero post principia, inde omnibus signum dabo Ter.

2. glavni (osrednji) prostor, glavni stan v ostrogu okrog poveljnikovega šotora, kjer so imeli govore in vojna posvetovanja: principia castrorum Iust., iura reddere in principiis L., centuriones in principia vocat T.; o grškem taboru (ostrogu): statuit tabernaculum in principiis N.

prior -ius (iz *pri-i̯ōs, komp. k stlat. prī, prīs = prae, sor. s prīs-cus, prīs-tinus, prī-dem, prī-die [prim. gr. πρίν], prō [prim. πρότερον]; k temu superl. prīmus iz *prīsmo- (iz *pri-is-mo-))

1. (s)prednji, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): priores pedes N., Plin., priores partes, fossae C., prior pars capitis Plin. predglavje (naspr. aversa pars capitis zaglavje); subst. m priōrēs C. „sprednjiki,“ prvi, prednja vojska, vojaki prve bojne vrste (prvih bojnih vrst).

2. metaf.
a) (po času) (po)prejšnji, predhoden, starejši, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): Ter., H., Col. idr., prioribus comitiis, anno priore, priore aestate Ci., priore loco (prej) causam dicere Ci., consul anni prioris L., prius vinum Plin. lansko, priori posterius … non iungitur Ci., eodem modo haec adspicite ut priora Ci., filiarum priorem Dionysio filio, alteram Dioni nuptum dedit N., Dionysius prior N. starejši, collegae longe aetate priores Gell. dokaj (precej) starejši, prior pueritia Gell. začenjajoča se deška doba; pogosto predik. prvi = prej (izmed dveh): qui angustias prior occupaverit C., res repetiverant priores L., necessitas prior venit L.; tako tudi pleonast.: prior praevenit L.; metaf. o tem, kar je prej bilo, pa ni več, umrl, rajen, rajnki, pokojen: priores fratres Amm.; subst. priōrēs -um, m „tisti, ki so prej živeli“, pred(hod)niki, prednamci: Col., Plin., Sen. ph., Vell. idr., more maiorum O., nomen dixere priores Ortygiam V., priores nostri Plin. iun. prednamci; pri poznejših piscih priores pogosto = predniki v obdobju republike (ljudovlade), prius aevum prejšnji čas = doba republike (ljudovlade), prior populus prejšnji = v času republike (ljudovlade) živeče ljudstvo: T., Plin. iun.
b) (po stopnji ali vrednosti) pred kom (čim) prednost imajoč, izvrstnejši, boljši, poglavitnejši: Ter., Pr., Ap., Val. Fl., res nulla priorque visa est L., nulla prior ales foret Ph., bellante pr. H. močnejši, virtutibus esse priorum H., aetate et sapientiā priores S., numero priores S. močnejši, števil(č)nejši, nil prius, nil melius caelibe vitā H.; nihil prius nec potius visum est quam z inf.: L., quanto prius potiusque est Philippum nobis coniungere quam hos L.; prius est z ut: Sen. ph., Tert. — Acc. n. adv. prius

1. prej(e): O., H. idr., prius exire de vitā Ci., prius praecipere, prius praemeditari L., prius iam dixi Ter. že prej enkrat, id vobis exponam, sed prius … cognoscite Ci., suae prius sunt partes, aliorum dein Ph.; pogosto sledi komparativni stavek s quam: prius quam (quam prius Pr.) in povezano priusquam
a) prej ko(t), prej kakor, preden, za nikalnim glavnim stavkom preden ne. če je stransko dejanje le časovno določilo, stoji v odvisniku ind. (pr., pf. ali fut. II): neque prius destitit, quam urbem clausit N. preden ni (dokler ni) bil zaprl (prim. postquam), omnia experiri certum est prius, quam pereo Ter., priusquam de re publica dicere incipio, pauca querar Ci., si quid mihi acciderit prius, quam hoc tantum mali videro Ci. če pa sta nadredni in odvisni stavek v kaki notranji zvezi (vzrok in učinek), stoji v odvisniku cj.: in omnibus negotiis, priusquam adgrediare, adhibenda est praeparatio Ci. Pri impf. in plpf. vselej cj. (kakor pri cum v zgodovinski pripovedi): non prius egressus est, quam rex eum reciperet N., Numidae, priusquam subveniretur, discedunt in colles S.
b) prej … ko(t), prej … kakor, rajši … ko(t), rajši … kakor: statuerat hos prius iudicio populi debere restitui, quam suo beneficio videri receptos C., Aegyptii carnificinam prius (= potius) subierint, quam ibim violent Ci.

2. metaf. (po)prej, predtem (pred tem), nekdaj, nekoč (naspr. nunc): sed haec prius fuere Cat., otium et reges prius et beatas perdidit urbes Cat.

Prīvernum -ī, n Privêrn, mesto v Laciju (zdaj Priverno): L., V., Plin., Val. Max. — Od tod adj. Prīvernās -ātis privêrnski, privernátski: Plin., fundus Ci., senatus L., in Privernate (sc. praedio) Ci. na podeželskem posestvu pri Privernu; subst. Prīvernās -ātis, m Privêrnec, Privernát: Val. Max.; pl. Prīvernātēs -ium, m Privêrni, Privernáti: L., Plin.

prō¹ (iz indoev. *proH- (lativ osnove per(o)- oddaljen); prim. sor. skr. prá- pred, zelo, prā-tár zgodaj, pratarám dalje, gr. πρό pred, πρό-τερος sprednji, prejšnji, πρωί zgodaj, zarana, praslovansko *pra- prejšnji, prek(o), sl. pra- [prim. pra-ded, prvi, pravi], lit. pra- prek(o), skozi = sl. pro- (predpona; prim. pro-da(ja)ti), got. fra- in far- = stvnem. fir-, nem. ver-)

A. adv. kot prepona

1. pred, prej, izza, naprej, dalje (prim. prod-ire, prod-igere, pro-cedere, pro-cidere, pro-cumbere, proferre, pro-avus idr.).

2. za kaj, za to: prod-esse idr.

3. za = namesto: pro-fecto („kar stoji namesto dejanja“, dejstvo); v tvorbah pro-consul ali pro-praetor (iz pro consule, pro praetore) idr.

4. v primer(jav)i s čim, primerno: prout, proquam.

B. praep. z abl.

I.

1. pred čim, pri glag. premikanja na videz pred kaj; pro = s hrbtom obrnjen proti predmetu, ante = z licem obrnjen proti predmetu: sedens pro aede Castoris Ci., pro curiā L., pro portis in statione erant C., stabat pro litore classis T. pred obrežjem = ob obrežju; od tod copias … pro vallo (oppido) collocaverat C. pred nasipom (taborom (ostrogom), mestom); tako tudi: pro castris copias producere C. peljati pred tabor (ostrog) = čete peljati in razvrstiti pred tabor (ostrog).

2. spredaj na čem ali v čem: pro suggestu loqui C. (spredaj) na odru (tribuni), v zboru, na zborovanju, pro tribunali Ci., statio est pro opere L. (spredaj) na okopih, pro contione L., T. pred skupščino, na skupščini, ob (na) zbor(ovanj)u, pro rostris Suet., pro tectis saxa mittere S. stoječ (spredaj) na strehah = s streh.

3. metaf. za koga, kaj = v obrambo koga, česa, v korist komu, čemu: pro libertate loqui L., dicere pro aliquo Ci., poenas capere pro aliquo S., pro patriā mori H., dimicare pro legibus, pro libertate, pro patriā Ci., haec cum contra legem proque lege dicta essent L., hoc non modo non pro me (ne le ne meni v korist), sed contra me (meni v škodo) est potius Ci., orationes pro se et in alios L., metuo, ne scelerate dicam in te, quod pro Milone dicam pie Ci. —

II.

1. za koga, kaj = namesto: pro vallo carros obiecerant C., pro sertis atque aeneis (sc. loricis) linteas dedit N., fremens plebs centum pro uno dominos factos L., pro consule esse Ci. biti namestnik v provinci, biti prokonzul, pro praetore venire Athenas Ci. kot namestnik, kot propretor, quaestor pro praetore in Hispaniam missus est L. (od tod besedi proconsul, propraetor; prim. tudi pod prō quaestore), pro collegio L. v imenu.

2. kakor, kot, za kaj (o istosti): pro patre esse alicui C., hostibus pro sociis uti S., se pro cive gerere Ci., pro perfugā venire C., pro victis abierunt L., ab insciis pro noxiis conciduntur N., pro certo scire L. zagotovo, pro viso renuntiare C. kot videno, kot dejstvo, pro seditione reserat Cu. toliko kot upor, pro damnato esse Ci. biti toliko kot obsojen, dicere pro testimonio Ci. pri zaslišanju prič povedati, kot (zaslišana) priča izpovedati, facit hoc pro amico C. kot prijatelj, pro amicis L. kot prijatelji, prijateljsko, se pro cive gerere Ci. vesti se kot državljan = izvrševati dolžnosti in pravice državljana.

3. za kaj = v (kot) povračilo, v (kot) poplačilo česa: pro meritis gratiam referre N., pro beneficiis plurimum alicui debere C., pro frumento pecuniam solvere Ci., pro vecturā solvere Ci. —

III.

1. po, v primer(jav)i z (s), primerno čemu, proti čemu: agere pro viribus Ci., pro virili parte Ci., pro tempore et pro re C. po času in okoliščinah, glede na čas in okoliščine, pro portione (gl. portio) L. = pro ratā parte C. v določenem razmerju, pro se quisque Ci. vsak po svojih močeh, vsak zase, pro hominis dignitate amplo funere extulit N., aliquem pro dignitate laudare Ci.

2. po = zaradi, vsled: pro tuā prudentiā, pro tuo amore L., pro imperio Ter. oblastno, zapovedljivo, zapovedujoče, pro eo, quanti te facio Ci. ep. po tem (= glede na to), kolikor te spoštujem, po mojem spoštovanju do tebe; lahko tudi pro eo ac ali atque ali quam prav tako (toliko) kakor: pro eo ac debui Sulpicius in Ci. ep. = po svoji dolžnosti, pro eo est atque … Icti., pro eo, ac si Ci. ali atque si Icti. ali quasi Icti. prav tako, kakor (kot) (da) bi, pro eo, quod Ci. ker tedaj, pro eo ut = prout Ci. potem kakor.

3. po, z (s) = na pobudo, po posredovanju koga, česa: fieri pro tribuno aedilem L., ut pro suffragio renuntiaretur Ci., pro praede litis vindiciarum cum satis accepisset Ci.

Opomba: V zloženkah je o besede pro nav. dolg, kratek je le pred vokali (prŏ-avus, prŏ-inde), včasih pred f (prŏ-fānus, prŏ-fundus) in skoraj vedno v gr. besedah (npr. prŏ-logus = gr. πρόλογος, redko prō-logus).

prō², interj. (morda adv. k prō¹) pri izražanju tožbe in močne duševne razvnetosti o!, oj!, a!, ojoj (ojoh)!, prejoj (prejoh)!, jeh!; večinoma stoji pred voc. in acc. vzklika: pro sante Iuppiter Ci., pro bone Iuppiter Iul. Val., pro … Venus O., pro di(i) immortales Ci., pro Iuppiter! hominis stultitiam! Ter., pro dolor L., pro curia inversique mores H., pro pudor! (gl. pudor), pro scelus! V., Mart., pro divom fidem! Ter. ali pro deûm fidem! Ter., L. ali pro deûm atque hominum fidem Ter. ali pro deûm atque hominum Ci. za zvestobo, pro deum immortalium (sc. fidem) Ter.; od tod (z gen.): pro malae tractationis! Tert.; redkeje samostojno = žal!: tantum, pro! degeneramus a patribus nostris L., propemodum saeculi res in unum istum diem, pro! fortuna cumulavit Cu.

probūlus -ī, m (gr. πρόβουλος) pri Makedoncih na čelu ljudstva stoječi svetnik: proximus maiestati regum probulorum ordo est; ex hoc duces in bello, ex hoc in pace rectores habent Iust.

probus 3 (iz *pro in *bhu̯o- (iz indoev. kor. *bhū- biti [prim. fui]; prim. superbus iz super + *bhu̯-os)

1. s preizkusom (preskusom, preskušnjo, preizkušnjo, testom) potrjen, preizkušen, od tod dober, (na)ročen, pripraven: Pl., Col., artifex Ter., ingenium Ci. dobra glava, navigium C., argentum L.

2. metaf. (nravno, moralno, značajsko) dober, (blago)nraven, pošten, pravičen, kreposten, neoporečen, vrl, skromen: Pl., H., Plin. idr., adulescens Ci., mulier Ter., homo probior Ci., vir probissimus Plin. iun., proba oratio Ci. kreposten. — Adv. probē (pri Pl. probĕ)

1. dobro, dodobra, prav, kakor je prav, zelo, prikladno, primerno, ustrezno, spretno, pošteno, temeljito, popolnoma: probe scire, nosse, meminisse Ci., fortitudo probe definitur a Stoicis Ci., probe narras Ter. dobro vest prinašaš, probe errare, perire Pl., mimos scite magis quam probe actitavit T. bolj umetelno kot dostojno, Ciceronem probe (zgledno) ac vetuste (klasično) locutum (sc. esse) Gell.; kot potrjevalen odgovor = prav! dobro!: Kom., probissime Ter. prav dobro.

2. metaf. pošteno: probe se agere circa omne negotium suum Ulp. (Dig.).

prō-cēdō -ere -cēssī -cēssum

1. naprej (ven iz česa) iti, pri(haja)ti, stopiti (stopati), korakati, iziti (izhajati), napredovati: Pl. idr., huic civitas obviam processerat Ci., Iugurthae obvius procedit S., pueri, qui visum processerant (sc. ex castello) S. ki so bili šli ven. Beseda, ki dopolnjuje glag., lahko izraža: izhodišče: castris, extra munitiones C., ab aulā O., e praetorio Ci., de castris S., de domo suā Icti.; smer: Babylonem Cu., ad litus O., in agros O., in portum Ci., in forum usque Suet., ante portam L., ultra portas Pr.; izhodišče s smerjo: foribus foras Pl., e tabernaculo in solem Ci.; metaf. tudi o stvareh (npr. vozilih, plovilih in strojih) naprej se pomakniti (pomikati), naprej se premakniti (premikati): aegre procedente carpento Suet., quae (sc. manus) tantum progrederetur, quantum naves processissent C., naves procedunt ex portu ad dimicandum Auct. b. Alx. (od)plujejo iz pristanišča v boj, vineae paulo procedunt S.; o rastlinskih koreninah in mladikah: antequam radices longius procedere possint Varr. razrasti se, germen de cicatrice procedit Col. požene (poganja) iz … ; (o krajih) razprostirati se, segati (do, kam), (naprej) štrleti, raztezati se, razširjati se: processerat litus Plin. iun., procedit Italia, inde procedit Africa Mel., Lydia super Ioniam procedit Plin.; tako tudi: ut in pedes binos fossa procedat Plin., cubitus rotundus paulum procedit Cels.; (o besedah idr.) iz ust pri(haja)ti, uiti (uhajati), uteči (utekati), iziti (izhajati): voces procedebant contumaces T., ab imperatoribus, de aulā Cod. I.; occ.
a) (o javnih sprevodih) naprej se pomakniti (pomikati), zače(nja)ti se pomikati: funus procedit Ter.; poseb. o slovesnem mimohodu konzulov idr. ob nastopu službe: vidisti Latios consul procedere fasces Sil.; potem o konzulih idr. slovesen mimohod imeti, v slovesnem mimohodu (sprevodu) iti (stopati), tudi = nastopiti (nastopati) svojo službo: Cod. I., Cl., Lact.
b) (kot voj. t.t.) „izkoračiti“, korakati iz česa, iziti (izhajati), odriniti, naprej se pomakniti (pomikati), napredovati: paulatim C., S., tacito agmine Sil., ad Rutili castra S., ad dimicandum, ante signa, in medium campi L., in aciem processum est L., paulo longius a castris C., viam tridui C. naprej se pomakniti za tri dni hoda.
c) (o zvezdah in o javnosti) prikaz(ov)ati se, (po)javiti se, pojaviti (pojavljati) se, poroditi (porajati) se, (javno) nastopiti (nastopati) kje, pri(haja)ti kam: processit Caesaris astrum V., processit vesper (večernica) Olympo V., in contionem L., in publicum L., Icti., in medium Ci. stopiti med množico, cum veste purpureā Ci., ornato capillo Pr., in pedes Plin. pojaviti se (pri rojstvu) z nogami naprej = roditi (rojevati) se z nogami naprej; o igralcu: huc processi sic cum servili schemā Pl.; o sodni priči: ad forum procedere Pl.; (v časovnem pomenu) pren.: nunc volo subducto gravior procedere vultu Pr. dostojneje nastopiti = lotiti se resnejših reči, posteaquam philosophia processit Ci. je nastopila = je zaživela; šalj.: altera iam pagella procedit Ci. ep. že se prikazuje druga stran = začenjam že drugo stran.

2. metaf.
a) (v časovnem pomenu) naprej se pomakniti (pomikati), naprej teči (hiteti), napredovati, teči, poteči (potekati), preteči (pretekati), miniti (minevati), preiti (prehajati): dies procedens Ci., dies processit V., ita tempus procedere S., procedente tempore Plin., Plin. iun. ali procedentibus annis Petr. v teku časa (let), cum iam nox processisset N. ko je bilo že pozno v noč, multum diei processerat S., plerumque noctis processit S.; o osebah: si (sc. puer) aetate processerit Ci. postal starejši, quantum aetate procedebat Ci. ko je postajal starejši; o dejanjih v času = v teku česa = med čim: procedente actu, cruciatu Q.; occ. (z)goditi se, dogoditi (dogajati) se, pripetiti se, (do)vršiti se: quid processit ad forum hic hodie novi? Pl., quod ita procedit, si … Ulp. (Dig.); procedit z inf.: igitur non procedit (ne velja, ne koristi, ni primerno, prav odveč je) quaerere an … Paul., ut procedat (da bi kazalo) in fure manifesto tractare de condictione Ulp. (Dig.).
b) napredovati, doseči (dosegati) napredek, priti (prihajati) naprej (v ospredje), priti na kakem področju tako in tako daleč, uspe(va)ti, povzpe(nja)ti se: magna pars operis processerat C., procedente libro, opere Q., processit honoribus longius Ci., procedere in philosophiā Ci., longius procedere iras V. raste; o delavcih: opere processerant C. so pri delu dosegli napredek; occ. α) nadaljevati se, obstajati, ne prekiniti (prekinjati) se, ne (pre)neha(va)ti (se): stationes procedunt L., stipendia iis procedunt L. jim nepretrgoma teče. β) (isto) vrednost imeti, šteti se, veljati: singulae (sc. oves) pristinis ut procedunt Varr., procedit non gentis honos Val. Fl., quod procedit in hereditate liberti Dig. γ) dalje iti, preseči (presegati, presezati) kaj, iti, priti, seči (segati, sezati) do česa, preko česa, (po)vzpeti ((po))vzpenjati) se do česa, kam, zaiti kam: ultra (v govoru) Q., liberius altiusque S. svojo nalogo preseči (presegati), nec ultra minas processum est L., ne in infinitum procedat disputatio nostra Col. ne zaide, in dando et credendo longius procedere Ci. predaleč iti, prestopiti (prestopati) mero, iti preko mere (čez mero), biti nezmeren, in multum vini procedere L. navleči se ga, zelo se napiti vina, precej se ga nalokati, upijaniti se, postati pijan, quo ciborum conditiones processerint Ci. kako daleč da so šli z … , mentio eo processit, ut … L. je toliko uspel, da … , eo magnitudinis, vecordiae procedere S. priti (povzpeti se) do tolik(šn)e … , dicendi non ita multum laude processerat Ci.
c) imeti uspeh, uspe(va)ti, doživeti (doživljati) razcvet, doseči (dosegati) napredek, napredovati, (do)goditi se, poteči (potekati), odsédati se, sponesti (sponašati) se: Ter. idr., bene, prospere, pulcherrime procedere C., tardius procedere S., venenum non processerat T., medicina processit Col., haec minus prospere procedebant N., cum apertā vi parum procederet consulis res L., ubi multa agitanti nihil procedit S.; o osebah: processisti hodie pulchre Ter. danes si imel (uspeh =) srečo, danes si bil srečen, audire est operae pretium procedere recte, qui … Enn., H.; occ. α) posrečiti se, po sreči (posreči) iti, po sreči (posreči, srečno) poteči (potekati), po sreči (posreči, srečno) se iziti, po sreči (posreči, srečno) se izteči (iztekati): id parum processit L. se ni posrečilo, si processit Ci., ita Mario cuncta procedere S., alicui nihil procedit S., alicui consilia procedunt L. β) priti prav, biti v korist, koristiti, pomagati: Ca., mea bene facta rei publicae procedunt S., illi procedit rerum mensura tuarum O. — Od tod adj. pt. pf. prōcēssus 3 „v starosti naprej pomaknjen“ = prileten, star: uxor mea sterilis et processior in diebus suis Aug. že bolj (precej) priletna, že bolj (precej) v letih.

procul, adv. (iz prŏculus ali prŏculum, razširjeno iz *pro-co- (izpeljanka iz prŏ, gl. pod prō in proceres); prim. sl. proč)

1.
a) acc. v daljavo, na dalj(av)o, daleč tja: abire, abscedere O., digredi N., arbitris p. remotis S., tali p. pellite O., sacra publica ab incendiis p. auferre L., p. exstructa canistra H. v daljavo = kvišku (visoko) nagrmadeni.
b) abl. iz dalj(av)e, iz daljnega, (i)zdaleč, oddaleč (od daleč), na daleč: attendere Ci., conspicere aliquem N., tela conicere C., p. e fluctu cernitur Aetna V., non iam p., sed hic praesentes dii templa defendunt Ci.
c) loc. v daljavi, daleč: p. inde L., Mel., iam p. abesset N. biti že precej oddaljen, serta p. iacebant V., p. este, profani V. oddaljite se, est p. in pelago saxum V.; pogosto pri abl. ali s praep. a(b): haud p. ab eo loco N., p. a domo L., p. a conspectu Ci., p. a castris constiterunt C., p. mari, coetu hominum L., p. amne Cu., p. castris T., patriā procul Enn. fr., haud p. muris Cu., haud p. Romanis praesidiis L.

2. metaf. biti daleč, biti oddaljen od česa, biti brez česa: p. negotiis H., p. dubio L. brez dvoma, haud p. ab inopiā omnium rerum L., p. voluptatibus habiti T. ker so morali biti brez zabav, p. errare S. zelo se motiti, non p. abhorret ab insaniā Ci., animus tanto facinore p. abhorrens Cu., sine irā et studio, quorum causas p. habeo T. za kar nimam pran nobenega razloga; haud (nec) p. (ab)est, quin … L. malo (toliko) da ne … ; occ. (o vrednosti): aes p. a Corinthio Plin. precej slabši kot … ; (o času) dolgo: durabisne p.? Stat., haud p. occasu solis L. ne dolgo (= malo) pred sončnim zahodom.

prōd-igō -ere -ēgī (*prod [gl. pod prō] agere)

1. naprej pognati, odgnati (odganjati), pognati (poganjati): sues in limites lutosos Varr., pullos cum matribus in pabulum Varr., pulli prodigendi in solem Varr.

2. metaf.
a) naprej (po)gnati = pognati (poganjati), zapraviti (zapravljati), razsipa(va)ti, (po)tratiti, zafr(e)čkáti, razmeta(va)ti kaj, s čim: Icti., egebit, qui suum prodegerit Pl., aliena S., bene parta S., sumptibus sua T., opes Suet., vitam Amm., singulos artūs suos prodigendos dare Gell., pecuniam Hier.

3. pregnati (preganjati), izgnati (izganjati), odgnati (odganjati), (od)poditi: soporem Tert.

Opomba: Pt. pf. prōdāctus šele pri: Tert.