Franja

Chalcis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Χαλκίς) Halkida,

1. glavno evbojsko mesto ob Evripu, z mostom povezano s celino, rojstni kraj gr. govornika Izeja in pesnikov Evforiona in Likofrona: N., L., Vell. idr., imenovano tudi Chalc. Euboeae Plin. Evbojska Halkida. Od tod adj.
a) Chalcidēnsis -e halkidski, iz Halkide: hospes L., cum Timagora Chalcidense Plin.; subst. pl. Chalcidēnsēs -ium, m Halkidci, preb. Halkide: L., Plin., ali sploh halkidski Jonci na Evboji, ustanovitelji mnogih naselbin (najstarejše so bile Cumae Kume, ki so same ustanovile naselbini Nolo in Abelo): Iust.
b) Chalcidicēnsis -e, halkidski: colonia (= Cumae) Gell.
c) Chalcidicus 3 (Χαλκιδικός) α) halkidski: Euripus Ci., creta Varr., Plin., galli Varr., fici Varr., Col., versus V., Q. pesnika Evforiona, arenae Val. Fl.; subst. Chalcidicum -ī, n (sc. conclave ali aedificium) halkidska soba, nekakšna soba v vogalu bazilik na obeh straneh tribunala: Vitr.; occ. prostorna soba v gr. hišah: Arn., Aus. β) pesn. = kumski (ker so Kume halkidska naselbina): arx (= Cumae) V., litora, turres Stat., carmen Stat. kumske Sibile, Nola Sil. (gl. spredaj pod Chalcidēnsis).

2. Chalcis ad Belum Halkida ob Belu, mesto v Kelesiriji: Plin.

3. gr. mesto v Arabiji: Plin.

4. otok pri Etoliji: Plin.

5. zaliv v Etoliji: Plin.

Chaldaeus 3 (Χαλδαῖος) haldejski (kaldejski), južnobabilonski: regnum Lucan., grex Iuv. Haldejci (Kaldejci) = vedeževalci (gl. v nadalj. Chaldaeī). Od tod

1. subst.
a) Chaldaea -ae, f (Χαλδαία) Haldeja (Kaldeja), jugozahodni babilonski del od Evfrata do Arabske puščave: Plin.
b) Chaldaeī -ōrum, m (Χαλδαῖοι) Haldejci (Kaldejci), preb. Kaldeje: Favorinus ap. Gell.; babilonska svečeniška kasta, bili so izvrstni astrologi, astronomi, vedeževalci in čarovniki; od tod Chaldaei pogosto = astrologi, astronomi, vedeževalci: Varr. fr., Ci., Lucr. (z gen. pl.: Chaldaeûm) idr.; sg. Chaldaeus -ī, m = vedež(evalec): Ca. Od tod

2. zopet adj. Chaldaicus 3 haldejski (kaldejski): praedicendi genus, rationes Ci., disciplina Vitr., gentes Plin.

Chalybēs -um, m (Χάλυβες) Halibci,

1. ljudstvo ob južni obali Črnega morja, sloviti rudarji in jeklarji (jeklo χάλυψ, od tod ime Χάλυβες Chalybes = Jeklarji; po drugih razlagah je jeklo χάλυψ dobilo ime po njih): V., Cat. (z gr. gen. pl. Chalybōn), Val. Fl. idr.

2. ljudstvo v Keltiberiji ob reki Halibu (Halybs), ki je prav tako slovelo po jeklarstvu: Iust.

chamaedrȳs -yis, f (gr. χαμαίδρυς iz χάμαι in δρῦς)

1. hrast pritlikavec: Plin.

2. navadni vrednik, mrzlični koren, žuljevka: Plin., P. Veg. (z gen. chamaedrys).

chamaeleōn -ōnis in -ontis, acc. -ōnem, -ontem in -onta (gr. χαμαιλέων)

1. masc. kameleon, barve spreminjajoča kuščarica: Plin., Gell., Tert.

2. fem. bot. popava, bodeča neža: Cels., Plin., Veg.; ista rastl. chamaelea herba: Th. Prisc.

chamaepitys -yis in -yos, acc. -yn, abl. -y, f (gr. χαμαιπίτυς) ivica, telesni plod splavljajoča rastl. = abiga (abigere) ali cucurbitulāris (Aiuga iva, Linn.): Cels., Plin., P. Veg., Isid.

Chāonēs -um, acc. -as, m (Χάονες) Haonci, pelasgovsko ljudstvo v severozahodnem Epiru med Dodono in Akrokeravnijskim rtom (prim. Chāōn): L., Plin., Cl. Od tod adj.

1. Chāonius 3 (Χαόνιος) haonski, pesn. = epirski, dodonski: sinus O., portus, campi, glandes V., pater V. dodonski oče (Jupiter), columbae (kot ptice vedeževalke v Dodoni) V., Pr., vertex Lucan., arbores Sen. tr. ali nemus Stat. dodonski hrasti, hrastov log v Dodoni, truncus, Iuppiter Val. Fl. victus (= glandes) Cl.; subst. Chāonia -ae, f (Χαονία, sc. γῆ) Haonija, haonska pokrajina: Ci. ep., V., L. idr.

2. Chāonis -idis, f haonska, pesn. = epirska, dodonska (dodonskemu Jupitru posvečena): ales (golob) O., arbor O. = quercus Sen. tr.

chaos, acc. chaos, abl. chaō, drugih sklonov v klas. lat. ni (Prisc. navaja neizpričan gen. chaus, dat. chaï, Serv. ima gen. Chaï), n (gr. τὸ χάος) haos (kaos), m

1. neizmerna praznina v podzemlju, kraljestvo teme, podzemlje: Sen. tr., Val. Fl., Stat., per chaos hoc ingens vastique silentia regni... oro O., possidet alter (Neptunus) aquas, alter (Pluto) inane chaos O.

2. pooseb. kot nom. propr. Chaos Haos, podzemeljsko božanstvo, oče Noči in Ereba: Hyg., Sen. tr., Q., Sil., Chaos et Phlegeton V., ter centum tonat ore deos, Erebumque Chaosque V., et Noctem Noctisque deos Ereboque Chaoque convocat O.

3. pren. neizmerna, trda tema: Cimmerium Stat., horridum Prud.

4.
a) neizmerna temna praznina, v kateri je nastalo vesolje: Varr., Sen. ph.
b) po kasnejših nazorih brezoblična prasnov, iz katere je nastalo vesolje: Sen. tr., Lucan., Lact., inque suas partes cessit inane chaos O., unus erat toto naturae vultus in orbe, quem dixere chaos, rudis indigestaque moles O.; met. ustvarjenje: aque chao divûm numerabat amores O.

charactēr -ēris, m (gr. χαρακτήρ)

1. orodje za vžiganje ali vrezovanje, vžigalo, rezilo: Isid.; met. vžgan ali vrezan znak, vžig poseb. pri živalih: Col., Aug.

2. pren.
a) značilne poteze, znaki kot magično pisanje: Eccl.
b) značilno bistvo, značaj pisave, opisovanja, svojstveni slog koga: Varr., Vop., Serv. (Ci. in Gell. pišeta to besedo gr.).

Charax -acis, acc. -aca, m (gr. χάραξ kol) Harak,

1. utrdba v Tempski soteski: L.

2. mesto, ki ga je ustanovil Aleksander Vel. v Suzijani (v pokrajini, ki se je po tem mestu nato imenovala Characēnē (Χαρακηνή) Harakena: Plin.), roj. kraj potopisca Dionizija in zgodovinarja Izidora: Plin. Od tod subst. Characēnī -ōrum, m (Χαρακηνοί) Haračani.
a) preb. suzijanskega Haraka: Plin.
b) preb. mesta Haraka na Tavrskem Hersonezu: Plin.

Charis -itis, acc. -ita, f (Χάρις = milina, lepota) Harita, boginja miline in lepote (= Gratia): deesse illam suam Venerem dicebat, quam Graeci Charita vocant Plin.; nav. pl. Charitēs -tum, dat. Charitibus in pesn. Charisin, f Harite, Gracije, (nav. tri) boginje miline in lepote: Aglaia, Euphrosyne, Thalia: O., Pr., Sen. ph., Plin.

charistia (Charistia) in caristia (Caristia) -ōrum, n (gr. χαρίστια) praznik složnosti, rim. družinski praznik, obhajali so ga 22. februarja s pojedino in poravnavanjem vseh domačih prepirov: O., Val. Max.

Charmădās (po drugih Charmādās) (Χαρμάδας) Harmada,

1. akademik, Karneadov učenec, okrog l. 109 slaven učitelj v Atenah: Ci. (ki pogosto hvali njegovo izredno nadarjenost, zgovornost in odličen spomin), Q., Plin.

2. gr. slikar: Plin.

Charōn, m (Χάρων)

1. (gen. Charōntis, le Fulg. Charōnis) Haron, stari podzemeljski brodnik, ki prevaža duše umrlih čez Aheront ali Stiks, sin Ereba in boginje Noči: Ci., V., Sen. tr. idr. Od tod subst. Charōnēa -ōrum, n (Χαρώνεια) haronske (= ki izhlapevajo zadušljivo paro) razpoke ali zijalke: Plin.

2. (gen. Charōnis) Haron, odličen Tebanec: N.

Charōndās -ae, m (Χαρώνδας) Haronda iz Katane, ki je dal sredi 7. st. pr. Kr. zakone svojemu rodnemu mestu in drugim halkidskim naselbinam v spodnji Italiji in na Siciliji: Ci., Val. Max., Sen. ph.

charta (carta) -ae, f (gr. ὁ χάρτης)

1. list iz egipt. papirusove rastl., papirus: Varr. ap. Plin., Lucr., Plin. idr., charta dentata Ci. ep. zglajen papirus, bibula Plin. iun. pivnik, calamum et chartas et scrinia posco H., chartis illinere aliquid H. načečkati kaj, quidquid chartis amicitur ineptis H. kar se zavija v umazan papirus, digitis charta notata meis O., aversa in inversa charta Mart. (nav. nepopisana) narobna stran papirusa, transversa ch. Suet. velika poprečna pola, alii vitrum conflant, ab aliis charta conficitur Vop. drugi so papirarji, ante chartarum et membranarum usum Hier.

2. met.
a) papirusov trs, papirusovec: chartae usus Plin.
b) popisan papirus, spis, pismo, pesem, knjiga: Lucr., Tib., Pers., Sid., chartae quoque... obsoleverunt Ci., ne charta nos prodat Ci. ep., nullus in hac charta versus amare docet O., si chartae sileant H. pesmi, chartae Graecae H. spisi, chartae Arpinae Mart. Ciceronovi spisi, tribus chartis Cat. v treh knjigah, chartae annales Prud.

3. pren. tenek list, ploščica: plumbea Suet.

chartula -ae, f (demin. charta) papirusek, listek, pisemce: Ci. ep. in pozni pisci.

Charybdis -dis, acc. -dim in -din, redko (v pozni lat.) -dem, abl -dī, f (Χάρυβδις) Haribda, morski vrtinec v Mesinskem prelivu; starodavniki so se ga bali in si ga zato predstavljali kot požrešno morsko pošast: Ci. idr., dextrum Scylla latus, laevum implacata Charybdis obsidet atque... ter... vastos sorbet on abruptum fluctus V.; apel. vrtinec sploh: Prud.; pren. za oznako česa slabega, kakšne napake, predvsem lakomnosti: Syrtim patrimonii scopulum libentius dixerim, Charybdim bonorum voraginem potius Ci., incidit in Scyllam, qui vult vitare Charybdim H., quanta laborabas Charybdi H.

Chattī (Cattī, Catthī) -ōrum, m (zdaj Hessen) Hati, Kati, germ. ljudstva na današnjem Hesenskem in v Turingiji; v obl. Chatti: Plin, T., Iuv., Catti: Stat., Eutr., Front., Cl., Catthi: Suet., Fl. Od tod adj. Catthus 3 katski: vaticinante Cattha muliere Suet. Katka.

Chaucī -ōrum, m Havki, germ. ljudstvo v današnji vzhodni Friziji med Emzo in Labo: T. Od tod adj. Chaucius Havkovski, priimek Gabinija Sekunda, ki je premagal Havke: Suet. — Soobl. Cauchī -ōrum, m Kavhi: Vell., Caycī -ōrum, m Kaíki: Lucan., Cl.; sg. Caȳcus Kaík: Cl.