Franja

Tiberis -is, acc. -im, abl. -ī, m Tíbera, glavna reka srednje Italije (zdaj Tevere): L., Ci., V., H., Mel. — Od tod adj.

1. Tiberīnis -idis, f tíberska: Tiberinides nymphae O.

2. Tiberīnus (skrč. Tībrīnus (Sid.) in Thybrīnus (Cl.)) 3 tíberski: amnis L., T., flumen H., V., pater ali deus V. tiberski bog, ostium Ci., V., O., ostia Aug., campus Plin. polje ob Tiberi, insula Vitr., Arn.; subst. Tiberīnus -ī, m Tiberín
a) = Tibera, tiberska reka: Ci., V.
b) neki kralj v Albi Longi, po katerem je baje reka dobila ime: L.; pesn. pogrčena obl. za reko in za božanstvo je Thybris -idis, acc. -in in -im, voc. -i (Θύβρις) Tíbrida: V., O.; atrib.: Thybrides undae O.

tībia -ae, f

1. golenica, golenična kost, tíbija, piščal (gr. κνήμη, naspr. sūra): Cels., Plin. iun. idr., concidit et fregit tibiam Ph.

2. meton.
a) (prvotno narejena iz golenične kosti) piščal(ka), flavta: Ci., H., Tib., Lucr. idr., tibia adunco cornu O., curva tibia V.; nav. pl. (ker so piskali na dve piščali hkrati): Pl., L., Q., tibiis cantare N. ali canere Ci. piskati, igrati na piščali, cantare carmina tibiis (gr. αὐλῳδεῖν) N. peti ob spremljavi piščali, ad tibias dicere Lamp. predavati ob spremljavi piščali; prim.: biforem dat tibia cantum V. dvojen glas (ker sta bili piščali različno ubrani oz. uglašeni), tibiae duae dextrae ali incentivae Varr. tankoglasni piščali, piščali z visokimi toni, diskantni piščali, duae sinistrae ali succentivae Varr. debeloglasni piščali, piščali z nizkimi toni, basovski piščali, baspiščali, tibiae duae impares O. z visokim in nizkim tonom (tj. debelim in tenkim glasom; ena je bila dextra, druga sinistra), tibiae Sarranae, Phrygiae, Lydiae Plin., Serv. (nanašajoč se na tri najstarejše tonovske načine) tirska piščal (Sarrana) je bila najnižja, frigijska srednja, lidijska najvišja; Plin.; preg.: apertis, ut aiunt, tibiis Q. odprtih piščalnih luknjic, z odprtimi piščalnimi luknjicami = glasno, naglás.
b) cevka, cevčica spredaj na klistirki: Cael.

tībī-cen -cinis, m (tībia in canere)

1. piskač, piskalec, flavtist, svirač, godec: L., H., Val. Max., Plin. idr., canere ad tibicinem (ob spremljavi flavtista) de clarorum hominum virtutibus Ci., age, tibicen, refer ad labia tibias Pl., si tibiae inflatae non referant sonum, abiciendas eas sibi tibicen putat Ci., bona consecravit adhibito tibicine Ci., transit idem iurisconsultus, tibicinis Latini modo Ci. (iron.) narekovati tožitelju formulo in obtožencu ugovor.

2. metaf. steber, podpornik, podpora, opornik, opora, nosilec, slòp: Iuv., verrebat stantem tibicine villam O.; o Atlasu (Atlantu) kot nosilcu neba (nebonoscu): Arn.

Tibilis -is, acc. -im, f Tíbilis, mesto v Numidiji ob cesti iz Cirte v Kartagino, znano po vročih vrelcih: Aug. — Od tod adj. Tibilitānus 3 tíbiliški, tibilitánski, v ali pri Tíbilisu se nahajajoč: aquae Aug.

Tībur -uris, abl. -e, loc. -ī, n Tíbur (zdaj Tivoli) staro mesto, ki so ga Sicilci ustanovili v Laciju ob bregovih reke Aniena (zdaj Aniene) na strmem hribu: pronum Iuv., supinum H.; bil je tudi zelo obiskovano letovišče: Ci., L., Val. Max., Plin., superbum V., vacuum H. miren, brez šuma, fertile, udum, uvidum H., Herculeum Mart. Herkulov (ker so tam še posebej častili Herkula). — Od tod adj.

1. Tīburs -urtis, abl. -ī tíburski: V., Stat., Gell., populus L., via H.; subst.
a) Tīburs -urtis, abl. -ī in -e, n Tíbursko, Tíbursko ozemlje: Varr., Gell., in Tiburti esse Ci., villam in Tiburti habes Glaucia ap. Ci.
b) Tiburtes -um in -ium, m Tíburci, Tiburjáni, preb. Tiburja: L., V., Plin., T., Front.

2. Tīburnus 3 tíburski: Anio Pr.; subst. Tīburnus -ī, m
a) Tíburec, Tiburján: Stat.
b) Tibúrn, Amfiarajev sin, ki je z bratoma Katilom in Korasom (Corās) ustanovil Tibur: Plin., lucus Tiburni H., Tiburni luculus Suet.; inačica Tīburtus -ī, m Tibúrt: gemini fratres Tiburtia moenia linquunt, fratris Tiburti dictam cognomine gentem V.

3. Tīburtīnus 3 tíburski, tiburtínski: terra Pr., calix Sen. ph., rus Suet., villa Stat., via Plin. iun. cesta, ki pelje (vodi) iz Rima v Tibur, lapis Plin. lehnják, apneni maček (it. travertino); kolekt.: Amm.; lapicidina Vitr., pila Mart. (neki kraj v Rimu); subst. Tīburtīnum -ī, n (sc. praedium) Tiburtínsko, Scipionovo podeželsko posestvo pri Tíburju: Ci., Sen. ph.

Tīcīnum -ī, n Ticín, mesto v Cisalpinski Galiji ob reki Ticin (zdaj Pavia): Plin., Plin. iun., T.

Tīcīnus -ī, m Ticín, levi pritok Pada v Cisalpinski Galiji, eden največjih pritokov te reke (zdaj Ticino); izvira na gori Adula in se izliva v Pad pri mestu Ticin. Ob tej reki je Hanibal l. 218 premagal Rimljane: L., Sil., Plin., Cl. — Od tod adj.

1. Tīcīnēnsis -e ticínski: campi Aur.

2. Tīcīnus 3 ticínski: fluenta Sil.

Tifernum -ī, n Tifêrn

1. mesto v Umbriji ob Tiberi (zdaj Città di Castello): Plin., Plin. iun.; njegovi preb. Tifernātēs Tiberīni Obtíberski Tifernáti (Tifêrnci): Plin.

2. mesto v Umbriji ob Metavru (zdaj S. Angelo in Vado); njegovi preb. Tifernātēs Metaurēnsēs Obmetávrski Tifernáti (Tifêrnci): Plin.

3. mesto v Samniju ob reki in gori Tifern (Tifernus): L.

Tifernus -ī, m Tifêrn

1. gora v Samniju, ob kateri je ležalo mesto Tifern: L.

2. reka, ki izvira v Apeninih in teče ob gori Tifern (zdaj Biferno): Mel., Plin.

Tīmāgorās -ae, m (Τιμαγόρας) Timágoras

1. slikar iz Halkide, ki je ob pitijskih igrah pri umetniški tekmi prekosil grškega slikarja Panajna: Plin.

2. epikurejski filozof: Ci.

tinnunculus (tinnungulus) -ī, m vrsta sokola, menda postóvka (Falco tinnunculus Linn.): Col., ob id cum iis habenda est avis quae tinnungulus vocatur; defendit enim illas terretque accipitres naturali potentia Plin.

Tissē -ēs, f (Τίσση) Tísa, mesto na Siciliji ob Etni: Sil. — Od tod preb. Tissēnsēs -ium, m Tisán(c)i: Ci., Plin.

tmēsis -is, acc. -in f (gr. τμῆσις) gram. t.t. tméza = razstavljanje sestavljene besede in vrivanje drugih besed med njene sestavine, npr. ob vos secro nam. obsecro vos; quod indicium cumque nam. quodcumque indicium: Serv., Don.

Tolōsa -ae, f Tolóza (zdaj Vielle-Toulouse), bogato trgovinsko mesto na ozemlju Tektosagov (v Narbonski Galiji) ob Garumni (zdaj Garonne): C., Ci., Mel., Mart., Aus. — Od tod adj.
a) Tolōsānus 3 tolóški, tolozánski: Gell., Iust., aurum Ci. (ki ga je konzul Kvint Servilij Cepio(n) naropal v Tolozi); pl. subst. Tolōsānī -ōrum, m Tolozán(c)i, preb. Toloze: Plin.
b) Tolosās -ātis tolóški: Mart.; pl. subst. Tolōsātēs -ium, m Tolozán(c)i, Tolozáti, preb. Toloze: C.
c) Tolōsēnsis -e tolóški: lacus Iust.

tōmentum -ī, n (iz *tou̯e-mentom, sor. s tumēre, tōtus) polnilo, mašilo, starejše gača, gatilo: Varr., Mart., Plin., si super circense tomentum per sarturas veteris lintei effluens incubabo Sen. ph., mandendo e cubili tomento se detinere T. životariti ob … , Druso autem adeo alimenta subducta, ut tomentum e culcita temptaverit mandere Suet., stuppeo tomento adsimilis Ap.

tondeo -ēre, totondī, tōnsum (indoev. kor. *tend-, razširjen iz kor. *tem- rezati [gl. templum]; prim. gr. τένδω (o)glodam, srednjevisokonem. stunz kratek)

1. (o)striči, (o)briti: barbam Mart., Suet., tonsus capillus O., ne tonsori collum committeret, tondere filias docuit Ci., tondere barbam et capillum patris Ci., os Cat., lanam Varr., H., ovem Pl., oves Varr., H., oves tonsae V., pecus tondere, non deglubere Suet., labra pressius tondere Sen. ph., cutem Cels., tonsā cute H. do kože ostrižen; med. dati se ostriči: lavamur et tondemur et convivimus ex consuetudine Q., eum tonderi coëgerunt L.; act. v refl. pomenu: ut decrescente lunā tondens calvus fiam Varr., tondenti (pri striženju) barba cadebat V.

2. metaf. pesn.
a) obrezati (obrezovati, obrezavati), obsekati (obsekovati, obsekavati), (o)klesati, (ob)tesati, (o)gladiti, (po)kositi, (po)žeti, (po)sekati: arbor tonsa comas (gr. acc.) O. okleščeno drevo, tonsa bipennibus ilex H., tondere comam acanthi V., vitem Col. obrezati, segetem Tib. požeti, stipulas, prata V. pokositi, corona tonsa V. ali oliva (oljčni venec) tonsa V. na okroglo obrezan venec = venec, ki mu je bilo puščeno le malo listja, saltatrix tonsa Ci. (o konzulu Gabiniju, ki se je preveč lišpal), reus tonsus Mart. = oproščen (obtoženci so si namreč puščali rasti brado in lase, ko so pa bili oproščeni, so se dali ostriči).
b) objesti (objedati), popasti, (po)muliti, omuliti, (po)puliti, opuliti, (o)skubsti, obrati (obirati), (po)trgati, obžreti (obžirati), obglodati (obglodavati), obgristi (obgrizovati), (o)kljuvati: gramen O., gramina Lucr., campum V., comam hyacinthi V., violas Pr., comam fluvii tondentes capellae Ap., voltur iecur tondens V. ki kljuje jetra.
c) koga „ostriči“, „oguliti“ = ugrabiti komu kaj, vzeti komu kaj, ukrasti komu kaj, oropati koga česa, spraviti koga ob kaj: aliquem auro usque ad vivam cutem Pl., regna paterna comā purpureā Pr.

tōnstrīx -īcis, f (fem. k tōnsor: tondēre) strižica, brivka, frizerka: Non., Prob., Char., Prisc. idr., archillinem tonstricem Pl., qui[d] multa verba faciam? tonstricem Suram novis[t]i nostram Pl., ancillas duas constrictas ducere, alteram tonstricem huius, alteram ancillam suam Pl., tonstrix Suburae faucibus sedet primis Mart., sed ista tonstrix, Ammiane, non tondet, non tondet, inquam Mart., Dionysius tyrannus ille Siciliae, qui ob hoc idem vitium et tonstrices docuit filias Amm.

torreō -ēre, torruī, tōstum (iz *torseō, *torstum; indoev. kor. *ters- suh biti, koprneti; prim. skr. tarṣaḥ žeja, τρασιά, ταρσιά suša, tr̥ṣṭáḥ suh, posušen, tr̥ṣyati žejen je, trpi žejo, hlepi, tr̥ṣúḥ koprneč, pohlepen, gr. τερσαίνω in τέρσω sušim, τέρσομαι sušim se, postajam suh, lat. torris, ex-torris, terra, got. gaþaírsan = stvnem. derren = nem. dorren sušiti (se), got. þaúrstei = stvnem. durst = nem. Durst, got. þaúrsus = stvnem. durri = nem. dürr)

1. sušiti, pêči, cvreti, pražiti, žgati, smoditi, starejše paliti: furnis torrebant farra coloni O., sole torrentur aristae V., fruges torrere flammis (ob ognju, na ognju) V., castaneas torrere Plin., uvam in tegulis Plin., hordeum tostum Plin.

2. occ.
a) (s)peči, (o)cvreti (meso, kruh): tosta caro O. pečenka, O., tosta liba O. pečeni kolači, polenta tosta O., in veribus torrebimus exta V., artūs subiecto igni O., succensis ignibus torreri Ci., torreto me pro pane Pl.
b) žgati, ožgati (ožigati), sežgati (sežigati), (o)smoditi, pêči, pripêči (pripékati), starejše (o)paliti: cum undique flammā torrerentur C., sol torrebat corpora Gallorum L., solis ardore torreri Ci., violento sole torreri (o Afriki) Iust., torrentia agros sidera H., illa velim rapidā Vulcanus carmina flammā torreat Tib., tosti alti stant parietes Enn. fr., tosti (ožgani, osmojeni) crines O.
c) metaf. α) (v ljubezni) vžgati (vžigati), vne(ma)ti, razvne(ma)ti, razplameníti (razplamenévati), razplamte(va)ti: torret amor pectora O. ogenj ljubezni razvnema, correptus saevo Veneris torrebar aeno Pr., me torret face mutuā Calais H., si torrere iecur quaeris idoneum H., coniugis amore torreri M. goreti v ljubezni do soproge. β) (o žeji, vročici, mrazu) pêči, žgati: canis arenti torreat arva siti Tib., torrentur febribus artūs O., frigore torret Varr. ap. Non. — Od tod adj. pt. pr. torrēns -entis

1. žgoč, žareč, vroč, razžarjen, segret, ogret, razpaljen, razgret, razbeljen: Sirius, flamma V., plaga Lucan., Sirius torrentior Cl., miles meridiano sole torrens L., pice torrentes ripae V.

2. occ. včasih suh; le kot subst. torrēns -entis, abl. -te in -tī, gen. pl. -ium, pesn. -um, m (sc. rivus) divja, deroča voda (reka, potok), hudournik, hudournica, starejše súšec, liják, bujíca: rapidus montano flumine torrens V., rapidus, hibernus Sen. ph., ripa torrentis L., cum fertur quasi torrens oratio Ci., velut monti praecipiti devolutus torrens rapitur (sc. fretum) L., torrens imbribus conceptus Col. hudournik, roja, Romanus torrens Lucan. potok rimske krvi, torrens meri Iuv. vinski potok = potok seča (od popitega vina); preg.: ille numquam direxit bracchia contra torrentem Iuv.; metaf.: torrens armorum, umbrarum Sil.; pren.: inanis verborum torrens Q. prazno besedičenje, puhlo mnogobesedje; tako tudi: quo torrente, quo impetu saeculum nostrum defendit! T. (Dial.); maiorum mores non paulatim, sed torrentis modo praecipitati Sen. ph., ceteraque omnia quodam quasi aestu et torrente fortunae Fl.

3. metaf. hitro tekoč, deroč, hudouren, hudourniški, divji, silovit: Val. Fl., Iust., Veg. idr., amnis Cu., aqua V., Sen. ph., unda, flumina V., fluvii Verr., impetus (sc. aquae) Sen. ph. naliv, naval, (sc. Padus) … agris quam navigiis torrentior Plin., (sc. Asopos) torrentissimus Stat., sanguis torrens Lucan. potok krvi, kri, ki teče v potokih, fato torrente Lucan.; komp. adv.: torrentius amne hiberno Pl.

Trāchīn -īnis, acc. -īna, f (Τραχίν) Trahína, mesto v Tesaliji ob gori Ojta (Oeta), Keiksova (Ceyx) prestolnica; ker je tam umrl Herakles, se je pozneje imenovalo Heraclea: Sen. tr., Plin. (v nekaterih izdajah zapisano jon. Τρηχίν). Od tod

1. adj. Trāchīnius 3 (Τραχίνιος) trahín(ij)ski: tellus O., heros (= Ceyx) O., Halcyone (Keiksova soproga) Stat.

2. subst.
a) Trāchīnius -iī, m Trahín(ij)ec (= Ceyx): O.
b) Trāchīniae -ārum, f Trahín(ij)ke, naslov Sofoklove tragedije: Ci.

tractus² -ūs, m

1. (trahere) vlečenje, vleka, (po)vlek, (po)teg, trákcija: limum harenamque et saxa ingentia fluctus trahunt: ita facies locorum cum ventis simul mutatur. Syrtes ab tractu (gr. ἀπὸ τοῦ σύρειν) nominatae S., Phaëthon longo per aëra tractu fertur O., vellera tractu mollire O. z vlečenjem = s predenjem, predoč, predé, tractu in spiram se colligit anguis V. skrčivši (se) se zvije v kolobar, skrči se in zvije v klobčič, tractu gemens rota V. pri vleki škripajoče, flammarum tractus V., Lucr. pramen, modicus tractus (pri mreži) Plin., corporis tractus Q. gibanje, premikanje, lunae Ci. ali Nili Lucan. tek, tok, venti Val. Fl. vetrova vleka, pihanje, piš, vetje, si qua incerto fallet te littera tractu Pr. netrdna poteza črke.

2. occ.
a) razteg, lega, položaj: arborum N. dolga vrsta, muri Ci., contemplatus, qui tractus castrorum esset L., cum mediae iaceant immensis tractibus Alpes Lucan.; meton. kraj, pokrajina, krajina, stran, področje (dežele): Plin., Eutr. idr., in eo tractu oppidi C., Venafranus Ci., tractus caeli H. podnebje, corruptus caeli tractus V. okuženo podnebje, tractus uter plures lepores educet H., tractus Laurens L.
b) poteg, požirek, srk: aquae Lucan. pitje.

3. metaf.
a) zatezanje, zavlačevanje, obotavljanje, počasnost: Ci. idr., eludere hostem tractu belli (= bellum trahendo) T., tractu et lentitudine mortis T.; occ. zatezanje, zavlačevanje, obotavljanje, počasni tok besed: quanta haesitatio tractusque verborum Ci.
b) (miren, umirjen, lahen) tok ali tek (govora), umerjen (umirjen) slog: tractus orationis lenis et aequabilis Ci., cetera quae continuo magis orationis tractu decurrunt Q., haec (sc. oratio) vel maxime vi, amaritudine, instantiā, haec (sc. historia) tractu et suavitate atque etiam dulcedine placet Plin. iun.; pares elocutionum tractus Q. zasuki, obrati; occ. α) izpeljevalno podaljševanje, podaljševanje pri izvajanju besed (npr. če nastane iz similitas similitudo): Q. β) tek, pretek, minevanje časa: eodem tractu temporis Vell. ob istem času, hoc tractu temporum Vell., perpetuo aevi tractu Lucr. neprestano, neprenehno, ne(pre)nehoma, tractus aetatis, id est senectus Val. Max., legatum tractum (dobo) habere Icti.